Jedro

Po presoji sodišča je dokazan resen dvom v pravilnost in zakonitost vročitve in je treba šteti, da je tožbeni rok začel teči takrat, ko se je tožeča stranka dejansko seznanila z izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o popravi pomote je tožena stranka popravila 2. točko izreka odločbe št. 093-2/2022-38 z dne 1. 6. 2022, tako da se pravilno glasi: "Upravičencu se sredstva sofinanciranja programa v znesku 501,21 EUR zagotovijo iz Proračuna Občine Tabor za leto 2022 (04103 Sofinanciranje programov s področja družbenih dejavnosti)."

2. Pritožba vlagatelja (v tem postopku tožeče stranke) zoper navedeni sklep je bila zavrnjena z odločbo župana Občine Tabor številka 093-0008/2022-3 z dne 2. 9. 2022. 3. Tožeča stranka je 28. 10. 2022 vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri očita nepravilnosti pri izdaji pritožbene odločbe (kdo je vodil postopek in odločal; obseg pritožbenega preizkusa; neustrezna in pomanjkljiva obrazložitev). Odločbo je prejela 28. 9. 2022, saj ji je bila vročena v hišni predalčnik na naslov, kjer živi predsednica društva (A. A., ...) in ne v predalčnik tožeče stranke (...), niti ni prejela obvestila o prispeli pošiljki po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V predalčnik je prejela prazen listič Obvestila o prispeli pošiljki dne 6. 10. 2022, zaradi česar je podala prijave na pristojne institucije, tudi na Občino Tabor. 11. 10. 2022 je prejela pojasnilo A. A., ki je zaposlena na občini in dela na pogodbeni Pošti 3304, da je prazne listke Obvestil o vročitvi po ZUP metala v poštni predalčnik tožnice za lastno zabavo. To je tudi dokaz, da upravni postopki niso vodeni skladno z ZUP. Tožeča stranka v tožbi predstavi tudi razloge za nasprotovanje odločbi št. 093-2/2022-38 z dne 1. 6. 2022 glede neobrazloženosti razdeljevanja točk in pridobitve podatkov o izvedbi postopka javnega razpisa.

4. Glede izpodbijanega sklepa o popravi navaja, da je neobrazložen in da je tožena stranka odpravila le napako, da se razdeljuje 5.000,00 EUR, v skladu z javnim razpisom. Že iz razpredelnice k zapisniku izhaja, da je bilo v razpisu objavljeno, da se razporeja 5.000,00 EUR in ne 3.500,00 EUR. Zaradi tega opozorila tožeče stranke je nato javna uslužbenka tožene stranke vsem prijaviteljem na javni razpis posredovala sklep o popravi pomote. Tožena stranka je spregledala Merila in kriterije, po katerih bi morala ocenjevati, saj niso upoštevana vsa merila in kriteriji v skladu s pravilnikom. V odločbi pritožbenega organa je tožena stranka napisala sedem alinej in točke zanje, ne pa trinajst (12), kot je določeno v pravilniku. S tem je kršila pravila Pravilnika o sofinanciranju socialno varstvenih programov in programov s področja družbenih dejavnosti v Občini Tabor ter se izognila pravilnemu dodeljevanju točkovanja. Navaja tudi, da bi se morali dve javni uslužbenki iz upravnega postopka izločiti (A. A. - blagajničarka tožeče stranke do julija 2022 in B. B. - članica tožeče stranke do konca leta 2021), zato je bilo odločanje netransparentno in pristransko.

5. Predlaga združitev postopka upravnega spora z zadevo po tožbi zoper sklep št. 093-2/2022-66 z dne 6. 9. 2022 o zavrženju pritožbe zoper odločbo št. 093-2/2022-38 z dne 1. 6. 2022. 6. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrženje tožbe kot prepozne, saj je rok za vložitev tožbe potekel 20. 10. 2022. Sporočilo o pošiljki odločbe o zavrnitvi pritožbe je bilo puščeno v nabiralniku tožeče stranke 5. 9. 2022 in je fikcija vročitve nastopila 20. 9. 2022, odločba pa je bila 21. 9. 2022 puščena v hišnem predalčniku tožeče stranke. To izhaja iz vročilnice, ki je sestavljena v skladu z zakonom. Tožeča stranka pa za svoje trditve, da je prejela odločbo 28. 9. 2022, ne predloži nobenih dokazov ter hkrati trdi, da je prazen listek o vročitvi (in ne obvestilo o prispeli vročitvi v predmetni zadevi) prejela na svoj domač naslov 6. 10. 2022. Morebitne nepravilnosti pri vročanju bi morala tožeča stranka uveljavljati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, česar ni storila.

8. Tožena stranka je predlagala tudi zavrženje tožbe glede predloga za odpravo odločbe št. 093-2/2022-38 z dne 1. 6. 2022, saj je ta odločba že pravnomočna.

9. V kolikor sodišče tožbe ne bi zavrglo, pa je navedla tudi razloge za njeno zavrnitev in vztrajala, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Navedla je, da se lahko sklep o popravi izpodbija le iz razloga, da je nepravilno izdan, torej da z njim ni bila popravljena očitna pomota, ampak so se s sklepom dejansko popravljale vsebinske pomanjkljivosti odločbe. V predmetni zadevi se niso odpravljale takšne pomanjkljivosti, prav tako tožeča stranka nobenih kršitev v tej zvezi ne zatrjuje. Tožena stranka je popravila očitno računsko pomoto, ki je bila tudi v korist tožeče stranke, saj je prejela več sredstev kot po nepopravljeni odločbi. Komisija za izvedbo javnega razpisa je namreč naknadno ugotovila, da pri razdelitvi sredstev pomotoma ni upoštevala pravilne skupne vsote, saj so bila v skladu s proračunom Občine Tabor za leto 2022 za ta javni razpis rezervirana sredstva v višini 5.000,00 EUR in ne le 3.500,00 EUR kot v preteklih letih. Pomotoma je bila pri izračunu uporabljena premajhna masa sredstev in na podlagi točkovanja vseh vlog prijaviteljev izračunana napačna vrednost točke. Zaradi računske pomote so bili vsem prijaviteljem s področja družbenih dejavnosti (tudi tožeči stranki) izdani sklep o popravku pomote v odločbah. Število dodeljenih točk tožeči stranki in volja organa se ni spreminjala, saj je iz celotnega postopka jasno, da so se razdelila vsa sredstva, predvidena za ta javni razpis. Do očitne računske napake je prišlo zgolj v procesu preračuna vrednosti posamezne točke in ta pomota v ničemer ne vpliva na voljo tožene stranke, izraženo že s prvotno odločbo. To izhaja tudi iz Zapisnika o rezultatih javnega razpisa z dne 26. 4. 2022 in Zapisnika o dodatni razdelitvi sredstev z dne 8. 7. 2022. Iz primerjave obeh je razvidno, da je dodeljeno število točk pri vseh prijaviteljih enako, razlikuje se le vnos skupne vsote sredstev. Pri izračunu vrednosti dodeljenih sredstev je tožena stranka vzela napačno višino proračunskih sredstev in napačno izračunala vrednost dodeljenih sredstev. Obrazložitev sklepa o popravi po svoji naravi ne vsebuje obrazložitve točkovanja, ampak le obrazložitev razlogov v zvezi z očitno računsko napako. Razloge v zvezi z načinom točkovanja bi morala tožnica uveljavljati v tožbi, prej pa v pritožbi zoper prvotno odločbo in ne zoper sklep o popravi.

10. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi nasprotovala navedbam tožene stranke in še navedla, da odločba št. 093-2/2022-38 z dne 1. 6. 2022 ni pravnomočna, saj zoper njo teče upravni spor IV U 147/2022. Glede vročitve pritožbene odločbe z dne 2. 9. 2022 je še navedla, da je tožeča stranka 21. 9. 2022 izpraznila poštni predalnik, kjer je društvo registrirano (...) in v njem ni bilo sporočila o prispelem pismu niti kuverte s to odločbo. Tožeča stranka je odločbo prejela 28. 9. 2022 v domači hišni predalčnik in takoj naredila na zadnjo stran kuverte zaznamek. Po vročitvi praznih listov iz kuverte osebna vročitev po ZUP s strani javne uslužbenke se je tožeča stranka oglasila na pošti 3304 Tabor, pisala na Občino Tabor in vložila pritožbo na Pošti Slovenija. Sklepa o popravi ni mogoče preizkusiti, saj ni zapisano, za odpravo kakšne napake gre.

11. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi vztrajala pri svojih navedbah. Tožeča stranka pa je v zadnji pripravljalni vlogi toženi stranki še očitala, da ni ravnala v skladu s četrtim odstavkom 7. člena ZUP in da je bil sklep o popravi izdan šele na pritožbo tožeče stranke, saj tožena stranka za svoje zmote ni vedela.

**K I. točki izreka:** **Glede izpodbijanega akta:**

12. Predmet spora v obravnavanem primeru je sklep o popravi pomote številka 092-2/2022-62 z dne 14. 7. 2022 in ne odločba župana št. 093/008/2022-3 z dne 2. 9. 2022, s katero je župan odločil o pritožbi zoper ta popravni sklep. Vsebinsko odločitev namreč vsebuje prvostopenjski akt, ne pa tudi drugostopenjska odločba, s katero je bilo odločeno o pritožbi.

13. Čeprav je tožeča stranka navajala tudi razloge za nezakonitost odločbe št. 093-2/2022-38 z dne 1. 6. 2022, ki jo je tožena stranka popravljala s popravnim sklepom, se v tem upravnem sporu njena zakonitost ne presoja, saj tožbo zoper to odločbo sodišče že vodi pod opravilno številko IV U 147/2022. 14. Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, da obravnavano zadevo združi v skupno obravnavo in odločanje z zadevo IV U 147/2022. Tožbi nista vloženi zoper isti upravni akt in predmet postopka ni isti. Po določbi 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je namreč odločitev o združitvi v diskreciji sodišča, ki zadeve združi, če presodi, da je združitev smotrna z vidika ekonomičnosti postopka. Ti pogoji za združitev zadev po presoji sodišča niso bili podani.

**Glede pravočasnosti tožbe:**

15. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan.

16. Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP).

17. Vročanje mora biti izvedeno skladno z zakonom. Če pride do pomote pri vročanju, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila (98. člen ZUP).

18. Vročanje je v upravnem postopku dolžnost upravnega organa, ki je odločbo izdal. Ta organ je tudi odgovoren za zakonito in pravilno izvedbo postopka vročanja (VI. Poglavje ZUP, 83. člen in nasl.). O tem, da je bila odločba ali drug dokument (osebno) vročena, mora pridobiti in v postopku s pravnimi sredstvi predložiti vročilnico (97. člen ZUP) ali druge dokaze.

19. V obravnavani zadevi je bilo kot dokaz o vročitvi izdelano in upravnemu organu posredovano obvestilo o vročitvi, ne vročilnica. Iz navedenega obvestila izhaja, da vročevalec 5. 9. 2022 naslovniku, tj. A., torej tožeči stranki, pisma ni mogel vročiti in ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Ker pismo ni bilo dvignjeno v postavljenem roku, je bilo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Obvestilo o vročitvi je datirano 21. 9. 2022, nečitljivo podpisano s strani vročevalca in žigosano z žigom pošte Vransko 3305. 20. Tako obvestilo vročevalca organu o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, pa ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se tako obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine. Gre torej le za listino, ki jo v okviru svoje medsebojne komunikacije z organom izdela vročevalec za potrebe izvedbe postopka vročanja.1

21. Navedeno ne jemlje dokazne vrednosti takemu obvestilu vročevalca, saj se lahko tako tožena stranka kot sodišče ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov opre na navedeno listino kot na dokaz o pravilni izvedbi vročitve. Vendar pa navedeno obvestilo nima procesne posledice, da bi se breme dokazovanja (ne)vročitve prevalilo na stranko postopka, kot to velja v primeru dokazovanja vročitve z vročilnico, ki je javna listina.

22. Tožeča stranka pravilnost vročanja izpodbija z navedbami, da v predalčnik ni prejela sporočila o prispelem pismu, torej standardiziranega obvestila s poukom, da lahko pisanje prevzame v roku 15 dni (je pa prejela neizpolnjeno obvestilo o prispeli pošiljki) in da ji dokument po tem roku ni bil vložen v hišni predalčnik na naslovu tožeče stranke, pač pa je bil kasneje vložen v hišni predalčnik na domač naslov predsednice društva (zakonite zastopnice tožeče stranke).

23. Ne drži ugovor tožene stranke, da bi morala nepravilnosti pri vročanju tožeča stranka uveljavljati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, saj takšen predlog predpostavlja pravilno vročitev.

24. Sodišče je v primeru nastopa fikcije vročitve pri presoji, ali je bila vročitev zakonito opravljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, dolžno upoštevati in po načelu proste presoje dokazov (8. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) vrednotiti vsa dejstva in dokaze, ki so jih predložile stranke upravnega spora glede na okoliščine posameznega primera. Pri tem pa je tudi pomembno, da je upravni organ (tožena stranka) tisti, na katerem je dokazno breme o tem, da je bil postopek vročanja izpeljan zakonito in ne na stranki upravnega postopka (tožeči stranki). Tako še posebej velja, da tožnik ni dolžan dokazati negativnih dejstev v zvezi s tem, npr. da sporočilo o prispelem pismu ni bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku. To bi glede na njegov pravni položaj, ko je v postopku vročanja zgolj naslovnik oziroma prejemnik pisanja in ne uradna ali pooblaščena oseba kot izvrševalec vročanja, zanj predstavljalo nesorazmerno breme pri uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva. Glede na navedeno zadošča, da s svojimi navedbami in predloženimi dokazi vzbudi v postopku resen dvom v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito. Sodišče pri presoji izhaja iz potrebe po varstvu ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva. Vendar pa je tudi sodno varstvo lahko omejeno z določenimi formalnimi zahtevami, ki ne pomenijo nedopustnega poseganja vanj, temveč ustavno dopustni način njegovega uresničevanja.

25. V obravnavani zadevi na dejstvo, da je bilo sporočilo o prispelem pismu iz tretjega odstavka 87. člena ZUP dne 5. 9. 2022 puščeno v hišnem predalčniku naslovnika in da je bil dokument po tem roku dne 21. 9. 2022 puščen v predalčniku tožeče stranke na naslovu ..., kaže obvestilo o vročitvi z dne 21. 9. 2022. Nasprotno temu tožeča stranka navaja, da obvestila v hišnem predalčniku ni bilo, da redno prazni svoj hišni predalčnik, da ga je izpraznila tudi 21. 9. 2022, a v poštnem nabiralniku društva ni bilo ne sporočila o prispelem pismu niti kuverte s to odločbo, da pa je prejela prazno (neizpolnjeno) obvestilo o prispeli pošiljki 6. 10. 2022, zaradi česar je podala prijavo na Občino Tabor in Pošto Slovenije in se je oglasila na pošti Tabor, ter da ji dokument po tem roku ni bil vročen v hišni predalčnik na naslovu tožeče stranke (...), pač pa v hišni predalčnik na domač naslov predsednice društva (...). Svoje navedbe dokazuje z elektronskim sporočilom in zaznamkom, ki ga je prejemnica napisala na ovojnico.

26. Pri obravnavi teh navedb strank je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka navedla dovolj konsistentna dejstva in dokaze, ki vzbujajo resen dvom v pravilnost vročitve.

27. Čeprav iz elektronskega sporočila, ki ga je 6. 10. 2022 tožeča stranka poslala toženi stranki, izhaja, da je 20. 9. 2022 v predalčnik tožeče stranke prejela upravno zadevo iz Občine Tabor, ki jo je poimenovala tudi obvestilo o prispelem pisanju, ki ga naslednji dan 21. 9. 2022 na pošti 3304 Tabor ni mogla prevzeti, torej je tožeča stranka prejela neko obvestilo o prispelem pisanju, pa iz odgovora na te očitke izhaja, da je bilo v hišni predalčnik tožeče stranke pomotoma vloženo sporočilo o prispelem pismu brez podatkov. O tem, da bi sicer bilo sporočilo (pravilno in pravočasno) puščeno v hišnem predalčniku naslovnika, se tožena stranka sklicuje na izpolnjeno obvestilo o vročitvi z dne 21. 9. 2022 in dejstva, da je bil tožnici v nabiralniku pomotoma puščen prazen listič brez oznake upravne zadeve ne prereka, trdi pa, da se to sporočilo ne nanaša na vročanje v predmetni zadevi. Predvsem pa vzbujajo resen dvom v pravilnost vročitve trditve tožeče stranke, da je bila pošiljka potem puščena v hišnem predalčniku predsednice društva, ne pa v hišnem predalčniku tožeče stranke, o čemer je napravila tudi pisni zaznamek na ovojnico. Teh, razen s sklicevanjem na pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi, tožena stranka ne prereka, kar po presoji sodišča kaže na to, da vročanje izpodbijane odločbe v obravnavani zadevi ni bilo zanesljivo, saj je bila odločba puščena v hišnem predalčniku predsednice društva v nasprotju z zakonskimi zahtevami. Na to kažejo tudi dejstva, da je predstavnica tožeče stranke pisala zaznamke in zahtevala pojasnila ter da je uslužbenka pogodbene pošti Tabor poslala opravičilo tožeči stranki za pomoto pri vročanju.

28. Po presoji sodišča je dokazan resen dvom v pravilnost in zakonitost vročitve in je treba šteti, da je tožbeni rok začel teči takrat, ko se je tožeča stranka dejansko seznanila z izpodbijano odločbo, to pa je bilo po neprerekanem dejstvu dne 28. 9. 2022. Med strankama tudi ni sporno, da je tožeča stranka tožbo vložila 28. 10. 2022, saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno pošiljko, ki je bila oddana na pošti 1124 Ljubljana, torej je bila tožba vložena pravočasno.

**Glede dovoljenosti tožbe:**

29. Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Citirana določba torej jasno opredeljuje obseg popravnega sklepa, ki je namenjen izključno popravi očitnih pomot (v imenih ali številkah, pisne ali računske ter druge pomote). Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje.

30. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem postopku se lahko izpodbijajo tudi tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Popravni sklep načeloma torej ni takšen sklep, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ne posega v tožnikov pravni položaj, možnosti za njegovo izpodbijanje v upravnem sporu pa tudi zakon ne določa.2 Zgolj v primeru, da je s popravnim sklepom poseženo v njen pravni položaj, ima stranka možnost izpodbijanja takšnega sklepa kot sklepa o končanju postopka odločanja o popravi odločbe v upravnem sporu, saj gre le v takšnem primeru za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1; če popravki ne vplivajo na pravni položaj, torej na pravice in obveznosti stranke, pa sklep o popravi pomote ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Pravni pouk v izpodbijanem sklepu, ki tožnika izrecno napotuje na možnost upravnega spora, sam po sebi za to presojo ni merodajen.

31. Po presoji sodišča gre v obravnavani zadevi za popravni sklep, izdan skladno z 223. členom ZUP, zato izpodbijani sklep o popravi pomote ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.

32. S sklepom o popravi pomote je tožena stranka namreč popravila računsko napako glede višine dodeljenih sredstev in namesto pravilne skupne vsote vseh sredstev, ki so bila v skladu s Proračunom Občine Tabor za leto 2022 rezervirana za predmetni javni razpis za področje družbenih dejavnosti (5.000,00 EUR) računala dodeljena sredstva od zneska 3.500,00 EUR. Pri tem se število točk nobenemu prijavitelju na javni razpis ni spremenilo. S pravilnim izračunom je tožeča stranka namesto 350,85 EUR prejela 501,21 EUR.

33. Tudi iz tožbenih navedb izhaja, da je v sklepu o popravi tožena stranka odpravila le pomoto, da se razporeja 5.000,00 EUR in ne 3.500,00, v skladu z javnim razpisom. Torej tudi tožeča stranka meni, da je bila res popravljena le napaka, do katere je prišlo zaradi napačnega skupnega zneska sredstev, ki so bila na voljo za razdelitev z javnim razpisom), kar izhaja tudi iz drugih listin v spisu (objavljen javni razpis in sklep o začetku postopka javnega razpisa). Torej tožeča stranka popravku samemu ne nasprotuje in tudi sodišče zaključuje, da je tem pogledu izpodbijani popravni sklep pravilen in zakonit. 34. Kolikor pa se tožeča stranka zavzema za drugačno točkovanje njene vloge, saj naj bi tožena stranka pri ocenjevanju spregledala merila in kriterije, po katerih mora ocenjevati vloge v skladu s pravilnikom, torej presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve o dodelitvi sredstev v postopku javnega razpisa pa je možna v postopku pravnega sredstva zoper odločbo 093-2/2022-38 z dne 1. 6. 2022, sestavni del katere je tudi popravni sklep.

35. Neutemeljen je tožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb postopka, ker naj bi bil izpodbijani sklep neobrazložen. Po mnenju sodišča izpodbijan akt ni neobrazložen, saj je iz obrazložitve prvostopenjskega akta mogoče ugotoviti, kakšna napaka se popravlja, razloge pa je dodatno obrazložil pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe.

36. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je sodišče tožbo zoper sklep o popravi pomote zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče mora na te razloge, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

**K II. točki izreka:**

37. Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Tako sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 187/2022 z dne 9. 11. 2022. 2 Če pa bi z izdajo popravnega sklepa tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP in bi bilo s popravnim sklepom poseženo v njen položaj, ima stranka zaradi tega treba tudi sodno varstvo.