Jedro

Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist, kar pomeni, da mora biti primerna za uspešen celotni razvoj otroka, zato ni dovolj, da zajema le stroške najosnovnejših sredstev za njegovo preživetje.

Zmožnost staršev za preživljanje mladoletnih otrok je treba presojati strogo: po materialnih in pridobitnih zmožnostih staršev. V obravnavanem primeru je treba izpostaviti, da ima toženec poklicno izobrazbo, za svojo trditev o iskanju zaposlitve pa ni ponudil nobenega dokaza.

Toženec ima sicer le izredne dohodke (denarna sredstva ustvarja z razrezom lesa, z občasno prodajo živine in priložnostnim delom), vendar pa si je objektivno sliko o splošnem premoženjskem stanju zavezanca mogoče ustvariti šele na podlagi podatkov o lastništvu nepremičnin, njegovih sposobnosti glede na pridobljeno izobrazbo in strokovno usposobljenost ter zdravstveno stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženec za preživljanje mladoletnega tožnika od 12.7.2004 plačevati mesečno preživnino 30.000,00 SIT. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo in odločilo še, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške.

Proti ugodilnemu delu sodbe se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožena stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje potrebe mladoletnega otroka ocenilo previsoko. Ni res, da je za njegovo preživljanje potrebno 100.000,00 SIT mesečno. Prav tako ne drži, da naj bi imel toženec mesečni dohodek 150.000,00 SIT. Čeprav ima tračno žago, ni dokazov, da opravlja razrez lesa. Les reže le za svoje potrebe. Izjave soseda F. C. ni mogoče šteti za dokaz.

Pritožba ni utemeljena.

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur.l. RS, št. 69/04, ZZZDR-UPB1) Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (1. in 2. odstavek 129.a člena ZZZDR-UPB1).

Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov ne o višini potreb mladoletnega tožnika ne o preživninski zmožnosti toženca. Ocena sodišča prve stopnje o višini sinovih mesečnih potreb (100.000,00 SIT) je delno posledica eksaktne metode pri ugotavljanju posameznih stroškov (npr. stroška za vrtec, popoldansko malico, tečaj angleščine), delno pa je odraz splošno znanih dejstev in življenjskih izkušenj, ob upoštevanju 216. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist, kar pomeni, da mora biti primerna za uspešen celotni razvoj otroka, zato ni dovolj, da zajema le stroške najosnovnejših sredstev za njegovo preživetje. Poleg tega v konkretnem primeru ugotovljene materialne razmere staršev mladoletnega E. niso tako slabe, da ne bi omogočale kritja njegovih potreb preko eksistenčnega minimuma.

Zmožnost staršev za preživljanje mladoletnih otrok je treba presojati strogo: po materialnih in pridobitnih zmožnostih staršev. V obravnavanem primeru je treba izpostaviti, da ima toženec poklicno izobrazbo (je strugar), za svojo trditev o iskanju zaposlitve pa ni ponudil nobenega dokaza. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je s primerno mero kritičnosti ovrednotilo toženčevo izpoved in zaključilo, da razrez na tračni žagi tožene stranke predstavlja pomemben vir njegovega zaslužka, občasno pa opravlja še priložnostno delo, hkrati pa nima stroškov za lastno preživljanje, saj jih krije njegova sestra. Pritožbeno sodišče povzema, da ima toženec sicer le izredne dohodke (denarna sredstva ustvarja z razrezom lesa, z občasno prodajo živine in priložnostnim delom), vendar pa si je objektivno sliko o splošnem premoženjskem stanju zavezance mogoče ustvariti šele na podlagi podatkov o lastništvu nepremičnin (s sestro je sodedič posestva v B., na katerem obstaja možnost oddaje turističnih sob, prav tako je sodedič pastirskih stanov na P. B. in na U. ter senika na P. V., njegovih sposobnosti glede na pridobljeno izobrazbo in strokovo usposobljenost ter zdravstveno stanje. Skratka, rezultat dokaznega postopka kaže, da so realne pridobitne možnosti tožene stranke boljše, kot pa jih želi sam prikazati.

Sodišče prve stopnje je, potem ko je pravilno ugotovilo, kakšne so potrebe mladoletnega otroka in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev, breme preživljanja ustrezno porazdelilo med obe pravdni stranki. Upoštevalo je vse pravnorelevantne okoliščine, to je otroški dodatek v višini 10.000,00 SIT, ki ga mati prejema za otroka, dohodke otrokovih staršev, dejstvo, da toženca bremeni preživninska obveznost za še enega otroka in stroške za lastno preživljanje zakonite zastopnice oziroma tožene stranke. Odločitev o višini mesečne preživnine 30.000,00 SIT je materialnopravno pravilna.

Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).