Jedro

Z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku se pretrga subjektivni enoletni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve ničnosti ali zaradi razveljavitve oporoke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je oporoka zapustnika A. A. pred pričama z dne 9. 4. 2013 nična in podredni tožbeni zahtevek, da se navedena oporoka razveljavi ter tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške toženca.

2. Tožeča stranka se pritožuje zaradi postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v odločanje novemu sodniku. Zmotna je odločitev sodišča, da se je enoletni rok za vložitev tožbe iztekel 4. 2. 2015, to je še pred iztekom oklica neznanim dedičem, torej še predno je bilo jasno, kdo je sploh dedič. Zadeva nikakor ni mogla zastarati, če pa se zapuščinska obravnava še začela ni, ker je zapuščinsko sodišče dvomilo, da so tisti, ki zahtevajo dediščino na podlagi zakona, edini ali najbližji pokojnikovi sorodniki. Zapuščinsko sodišče je dejansko ugotavljajo pravni interes tožnikov in je šele po poteku oklica lahko opravilo zapuščinsko obravnavo. Zastaralni rok za vložitev tožbe ni mogel teči. Po logiki sodišča bi morali tožbo vložiti „na zalogo“. Z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke oziroma njenega neobstoja v zapuščinskem postopku pride do pretrganja zastaranja rokov iz ZD. Tožniki so svojo pravico pravočasno uveljavljali z ugovorom v zapuščinskem postopku in si tako zavarovalni rok. Ključno je, kdaj so postali dediči, in sicer je bilo to 7. 3. 2015 - po poteku oklica. Sodišče prve stopnje se ne opredeli, kdaj so pridobili pravni interes za tožbo. Po stališču prvostopenjskega sodišča je zadeva zastarala predno so sploh pridobili pravni interes za vložitev tožbe. Če bi se med oklicem pojavil dedič višjega dednega reda, tožniki, ki so dediči v tretjem dednem redu, ne bi bili dediči. Napačni so zaključki sodišča, da ne uveljavljajo zahtevka zoper nepošteno osebo, ko pa so navajali, da bodo toženca kazensko ovadili zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Vrhovno sodišče je res v odločbah, na kateri se sklicuje prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi,(1) zavzelo stališče, da začne enoletni subjektivni rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke po 61. in 76. členu Zakona o dedovanju (ZD) teči, ko je razglašena oporoka oziroma upravičenec zanjo izve, ter da nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo. Vendar je to stališče pomenilo odstop od dotedanje sodne prakse, da izpodbijanje oporoke pred zapuščinskim sodiščem povzroči prekinitev zastaranja, ki traja vse do pravnomočnosti sklepa zapuščinskega sodišča o napotitvi na pravdo. Bilo je kritizirano.(2) Najmanj v primerih, kot je obravnavani, ko pride po razglasitvi oporoke do zastoja v zapuščinskem postopku, tako strogo stališče pripelje stranke v nevzdržen položaj: če vloži tožbo zardi neveljavnosti oporoke brez napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, se izpostavi tveganju, da bo tožba zavržena; če čaka na izdajo napotitvenega sklepa, pa bo, če ga sodišče ne bo izdalo v enem letu po razglasitvi oporoke, njen tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi zastaranja. Pritrditi je treba pritožbi, da tako stališče ne more vzdržati. Z njim je poseženo v z Ustavo varovane pravice strank do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in do dedovanja (33. člen Ustave RS). Tudi Vrhovno sodišče je v novejših odločbah(3) spet zavzelo stališče, da pride z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku do pretrganja zastaranja rokov iz ZD po 365. členu Obligacijskega zakonika (OZ).

6. Zmotno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da dejstva, ki bi narekovala uporabo pravil o pretrganju zastaranja, niso bila zatrjevana. Navedbe zakonitih dedičev o nepriznavanju oporoke zaradi njene nepristnosti in zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti zapustnika v zapuščinskem postopku, predstavljajo dejanje pred sodiščem, ki povzroči pretrganje zastaranja po 365. členu OZ. Dednopravni zahtevki se prvenstveno obravnavajo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev (210. člen ZD).

7. Sicer pa s primarnim tožbenim zahtevkom tožeča stranka uveljavlja ničnost oporoke, ker je naj ne bi podpisal oporočitelj. ZD posebnih določb o (ne)veljavnosti ponarejene oporoke nima, zato se analogno uporabljajo določila OZ.(4) Če je oporoka ponarejena, gre dejansko za neobstoječ - absolutno ničen pravni posel, ki ne more imeti nobenih učinkov. Pravica uveljavljati ugotovitev ničnosti neučinkovitih pravnih poslov pa ne zastara (analogna uporaba 92. in 93. člena OZ).(5)

8. Zaradi materialno pravno zmotnega stališča izpodbijane sodbe o zastaranju primarno in podredno uveljavljanega tožbenega zahtevka, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je oporoka ponarejena (primarni tožbeni zahtevek) oziroma podredno oporočne sposobnosti zapustnika. Višje sodišče se je zato poslužilo izjeme, predvidene v 355. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne more namreč prvič na pritožbeni stopnji ugotavljati celih sklopov pravno relevantnih dejstev, saj bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotavljati, ali je bil podpis oporočitelja A. A. na oporoki z dne 9. 4. 2013 ponarejen in odločiti o primarno uveljavljanem tožbenem zahtevku. Če ga bo zavrnilo, bo moralo ugotavljati, ali je bil oporočitelj ob podpisu sporne oporoke oporočno sposoben in odločiti še o podredno uveljavljanem tožbenem zahtevku.

9. Predlog za predodelitev zadeve drugemu sodniku je povsem neobrazložen, materialnopravno zmotna odločitev pa sama po sebi ne predstavlja razloga za predodelitev zadeve drugemu sodniku, zato višje sodišče predlogu ni ugodilo.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Sodba II Ips 563/2001 z dne 20. 2. 2002, sodba II Ips 123/2002 z dne 14. 11. 2002. Op. št. (2): Gl. Mateja Böhm: Pravočasno uveljavljanje napak v zvezi z oporoko, Pravna praksa - 2009, št. 7 do 8, str. 21 do 22. Op. št. (3): npr. sklep II Ips 240/2012 z dne 5. 9. 2013 Op. št. (4): Gl. sklepa VS RS II Ips 240/2012 z dne 5.9.2013 in II Ips 275/2014 z dne 11.12.2014. Op. št. (5): Dedovanje z uvodnimi pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča, osma, spemenjena in dopolnjena izdaja, izdal Uradni list Republike Slovenije d.o.o., leta 2005, str. 74.