Jedro

O isti taksni obveznosti (o predlogu za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje) je bilo že pravnomočno odločeno kot pojasnjeno, zato bi ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) nasprotovalo prepovedi ne bis in idem. To bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, katerih pa pooblaščenec zasebne tožilke, na katerem je bilo trditveno in dokazno breme, v novem predlogu z dne 6. 3. 2023 ni niti navajal niti izkazal.

Izrek

Pritožba pooblaščenca zasebne tožilke A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog pooblaščenca zasebne tožilke A. A. za obročno plačilo sodne takse v višini 540,00 EUR z dne 6. 3. 2023. 2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec zasebne tožilke, ki v uvodu pritožbe navaja, da je izpodbijani sklep materialno pravno zmoten. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zasebni tožilki omogoči plačilo sodne takse v dvanajstih mesečnih obrokih oziroma da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Že sodišče prve stopnje je zasebni tožilki pravilno pojasnilo, da prepoved _ne bis in idem_ po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila le-te.1 Tudi določilo prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev. S sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 27. 6. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 27. 9. 2022, pravnomočnim dne 7. 10. 2022, je bil zavrnjen predlog zasebne tožilke za oprostitev plačila sodne takse in dovoljeno obročno plačilo sodne takse v štirih mesečnih obrokih. Pooblaščenec zasebne tožilke je dne 6. 3. 2023 na sodišče prve stopnje vložil ponoven predlog za dvanajstmesečno obročno plačilo sodne takse, katerega je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom iz razloga pravnomočno razsojene stvari pravilno zavrglo. Tako pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da ne gre za enako dejansko stanje, saj gre tudi po presoji pritožbenega sodišča v obeh predlogih za vprašanje utemeljenosti predloga za taksno oprostitev, ki je nastala v istem kazenskem postopku in tako velja načelo _ne bis in idem_. O isti taksni obveznosti (o predlogu za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje) je bilo že pravnomočno odločeno kot pojasnjeno, zato bi ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) nasprotovalo prepovedi _ne bis in idem_. To bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin,2 katerih pa pooblaščenec zasebne tožilke, na katerem je bilo trditveno in dokazno breme, v novem predlogu z dne 6. 3. 2023 ni niti navajal niti izkazal. Iz navedenega predloga namreč izhaja zgolj, da je zasebna tožilka podala že dve vlogi, vendar plačila enostavno ne zmore in zato ponovno prosi za obročno plačilo sodne takse v dvanajstih mesečnih obrokih. Glede na to, da pooblaščenec zasebne tožilke v predlogu z dne 6. 3. 2023 ni navajal nobenih novih ali spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko prišlo do drugačne odločitve in odstopa od pravila _ne bis in idem_, je sodišče prve stopnje ponovno vložen predlog zasebne tožilke pravilno zavrglo.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenca zasebne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

6. Sodna taksa zaradi neuspešne pritožbe ni bila odmerjena, ker se v postopku odločanja o predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks sodna taksa ne plača (šesti odstavek 10. člena ZST-1).

1 Sklepi VSL II Cp 305/2023 z dne 14. 4. 2023, II Kp 2583/2021 z dne 11. 10. 2021, II Cp 1922/2020 z dne 6. 1. 2021 in drugi. 2 Sklepi VSL II Cp 305/2023 z dne 14. 4. 2023, II Kp 2583/2021 z dne 11. 10. 2021 in II Cp 1922/2020 z dne 6. 1. 2021.