Jedro

Vsebina tožbe je odvisna od vrste akta, ki se z njo izpodbija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1269/98-3 z dne 5.4.2000.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z navedenim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97-ZUS) zavrglo tožničino tožbo, s katero je izpodbijala štiri akte z dne 7.7.1998, s katerimi je komisija za ugovore odločila, da se končni uspeh učenca I.P. ne popravi in da so ugovori njegove matere na ocene iz slovenskega jezika, angleškega jezika in matematike za učenca I.P. neutemeljeni.

Sodišče je tožbo zavrglo, ker akti, ki jih izpodbija tožnica s tožbo, nimajo elementov upravnega akta niti drugega akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ti akti se nanašajo na ocenjevanje oziroma preveritev ocenjevanja, ne pa na odločanje državnega organa ali nosilca javnega pooblastila o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznika ali pravne osebe. Po presoji sodišča je ocenjevanje opravilo strokovne narave. Učenec v osnovni šoli ima pravico obiskovati pouk in s tem tudi, da se njegovo znanje preverja in ocenjuje (50. člen in V poglavje Zakona o osnovni šoli, Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97). S samo oceno, kot ovrednotenjem znanja, se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon učencu varoval, niti se z njo ne nalaga nobena obveznost. Zato tožbe, s katero se izpodbija taka ocena, ni mogoče obravnavati kot tožbo zoper upravne akte. Sodišče je tožbo presodilo tudi glede na 3. odstavek 1. člena ZUS, po katerem se v upravnem sporu izpodbijajo drugi posamični akti, ki nimajo značaja upravnega akta, in dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tudi ti pogoji v obravnavanem primeru po presoji sodišča prve stopnje niso izpolnjeni, ker tožnica v tožbi ni zatrjevala posegov v ustavne pravice.

V pritožbi tožnica meni, da je presoja sodišča, da se z ovrednotenjem znanja ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon učencu varoval, zmotna. Znano je, da se od 5. razreda dalje točkujejo dosežene zaključne ocene iz matematike, slovenščine, angleščine in splošnega uspeha. Zbrane točke pa so pogoj za vpis na gimnazijo in druge srednje šole in torej vsekakor odločajo o pravicah do vpisa in o končni koristi. Tožba je bila vložena zaradi kršitev otrokovih pravic, navedenih v tožbi. S tem pa je sodišče kršilo 19. člen Konvencije o otrokovih pravicah, ker je otroku odvzelo možnost preizkusa njegovih pravic, zagarantiranih z mednarodno konvencijo. Tožena stranka je s tretmaji, opisanimi v tožbi, posegla tudi v ustavne pravice posameznika I.P.. Gre za nemočnega otroka, prisiljenega da funkcionira v takem obveznem šolanju, kakršno je opisano v tožbi in kakršnega je bil deležen s strani določenih uslužbenk tožene stranke. Ker tožena stranka kršitev ni odpravila, ampak jih je še nadalje omogočala, je kršila 14., 18., 56. in 63. člen Ustave ter 3. in 19. člen Konvencije o otrokovih pravicah.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter naloži upravnemu sodišču, da tožbo sprejme v obravnavo in omogoči otroku pravno varstvo, zagotovljeno s konvencijo o otrokovih pravicah. Očitno je, da tožnica ne vztraja pri tožbi zaradi osnovnošolskih ocen, ki jih zdaj I.P. Predan kot dijak na gimnaziji več ne potrebuje. Vztraja zaradi hudih kršitev otrokovih pravic, ki so naštete v tožbi in na katere ni dobila nobenega odgovora.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 1. člena ZUS odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil, po 3. odstavku 1. člena pa tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Vsebina tožbe je zato odvisna od vrste akta, ki se z njo izpodbija.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo upravnega sodišča, da izpodbijani akti niso upravni akti in ne drugi akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu in to zaradi razlogov, ki jih je navedlo upravno sodišče. Pritožbeni ugovor, da ovrednotenje znanja pomeni odločanje o pravici ali koristi, ki jo zakon daje učencu, ni utemeljen. Določeno število zbranih točk pri posameznih predmetih in končni splošni uspeh lahko predstavlja enega od pogojev za vpis na srednje šole, vendar pa se s posameznimi ocenami neposredno ne odloča o pravici do vpisa.

Pritožbeno sodišče se tudi strinja s presojo upravnega sodišča, da tožba ni bila vložena po 3. odstavku 1. člena ZUS. V tožbi, vloženi po 3. odstavku 1. člena ZUS, je treba navesti, v katere ustavne pravice posameznika se posega z izpodbijanimi akti. Če bi tožnica želela sodno varstvo po navedeni določbi, bi morala vložiti tožbo s tako vsebino, česar pa ni storila, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Enako velja tudi za tožbo, vloženo zaradi nezakonitih dejanj, s katerimi bi se posegalo v ustavne pravice, če morda tožnica s pritožbeno navedbo o "tretmajih" tožene stranke, ki jih povezuje s kršitvami po konvenciji o otrokovih pravicah, misli na dejanja iz 3. odstavka 1. člena ZUS.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 73., v zvezi z 68. členom ZUS in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.