Jedro

Predlagatelj je zahteval določitev stikov z otrokom. Predlagatelj lahko predlog umakne (23. člen ZNP), vsak udeleženec pa lahko v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka (1. odstavek 24. člena ZNP). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je po umiku predloga zahtevalo izjavo nasprotne stranke in nato na njen predlog nadaljevalo postopek za določitev otrokovih stikov. Po predlogu za določitev otrokovih stikov namreč sodišče uredi stike tako, da se pri tem v največji možni meri upošteva otrokova korist. To pa pomeni, da predlog vsebuje ureditev stikov od tistih v najširšem možnem obsegu do tistih, ki stike omejujejo ali celo preprečujejo - vse seveda upoštevajoč otrokove koristi v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je torej tudi pravilno odločilo, da se nepravdni postopek glede na predlog nasprotne udeleženke nadaljuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepravdni postopek po umiku predloga predlagatelja zaradi spornih stikov nadaljuje po predlogu nasprotne udeleženke zaradi prekinitve stikov. Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

Navaja, da nepravdna zadeva ni bila dodeljena po sodnem redu v reševanje okrožni sodnici mag. M.K., pač pa si je tega sama vzela v reševanje in tudi sama določila, da gre za nepravdno zadevo oziroma je določila opravilno številko N 257/2005. Predlagatelj je sodišču posredoval obvestilo, da nasprotna udeleženka noče izvršiti sodne poravnave v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 3556/2004-IV z dne 16.3.2005, in sicer da noče dovoliti stikov predlagatelju z njegovo hčerko. Predlagatelj je namreč naslovil dopis na sodnico, ki je odločala v omenjeni pravdni zadevi.

Stiki so že pravnomočno določeni s sodno poravnavo. Stiki niso sporni, pač pa jih nasprotna udeleženka ne dovoli, o čemer je predlagatelj obvestil sodišče. Zato je treba sporočilo oziroma dopis predlagatelja šteti kot nepopolno vlogo, ker iz nje ni razvidna vsebina zahteve za sodno varstvo. Te vloge sodišče sploh ne more obravnavati, temveč je dolžno predlagatelja pozvati na dopolnitev vloge v določenem roku, če predlagatelj vloge v roku ne dopolni, pa jo je dolžno zavreči. Če pa jo dopolni, mora presoditi, ali je o določitvi stikov že pravnomočno odločeno. Če je, mora zahtevo za sodno varstvo zavreči. Predlog nasprotne udeleženke za nadaljevanje postopka zaradi prekinitve stikov, je treba zavreči, ker je o stikih med očetom in hčerko že odločeno s sodno poravnavo. Nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Če pa nasprotna udeleženka ne dovoli in ne omogoči stikov, bo predlagatelj vložil tožbo za predodelitev otroka v njegovo varstvo in vzgojo oziroma bo vložil izvršbo na podlagi sodne poravnave. Predlagatelj uvodoma predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zavrže predlog nasprotne udeleženke za nadaljevanje tega postopka, ob koncu pa še, naj pritožbeno sodišče razpiše ustno obravnavo, na njej pa zasliši obe stranki in pregleda spis Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 3556/2004-IV. Pritožba ni utemeljena. S sodno poravnavo, sklenjeno v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 3556/2004-IV z dne 16.3.2005, sta se stranki tega nepravdnega postopka med drugim dogovorili, da se stiki med očetom in njegovo hčerko K. izvajajo en dan v tednu v popoldanskem času od 15. ure do najkasneje 19. ure in en vikend v mesecu od petka od 15. ure do nedelje do 19. ure, pri čemer oba starša vnaprej dogovarjata dneve stikov, oče pa svojo hči prevzame v vrtcu ob 15. uri in jo do 19. ure vrne njeni materi na dom. S to poravnavo se je končal pravdni postopek po tožbi matere in nasprotni tožbi očeta zaradi dodelitve otroka, plačevanja preživnine in ureditve otrokovih stikov. Že po sklenjeni poravnavi je dne 19.4.2005 predlagatelj (v pravdi toženec) poslal sodišču "obvestilo", s katerim je sporočil, da je po sklenjeni poravnavi imel stik z otrokom le enkrat, dne 29.4.2005 pa je sodišče prejelo njegovo "prošnjo", naj sodišče določi točno datume oziroma dneve stikov v tednu in vikendov v mesecu. Res sta se stranki o otrokovih stikih dogovorili s sodno poravnavo z dne 16.3.2005. Res je tudi, da pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, ni dopustna in sodišče v takem primeru tožbo zavrže. Navedeno določilo 308. člena ZPP se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP).

Vendar pa v konkretnem primeru sodna poravnava, ki naj bi predstavljala izvršilni naslov za izvrševanje otrokovih stikov (1. točka 2. odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ni primeren izvršilni naslov, saj predmet obveznosti ni dovolj določno opredeljen (21. člen ZIZ) - določen je sicer obseg stikov, vendar ne tako, da bi bilo mogoče ugotoviti, kateri dan v tednu in kateri vikend v mesecu ima otrok stike z očetom. To je nenazadnje ugotovil tudi sam predlagatelj, saj je v "prošnji" predlagal, naj sodišče prve stopnje določi točen dan v tednu, v katerem bo imel stike z otrokom. Sklenjena sodna poravnava tako v obravnavanem primeru ne prestavlja ovire za določitev otrokovih stikov. Prav tako pa sama sklenitev sodne poravnave ne kaže na to, da stiki niso sporni - v takem primeru predlagatelj sodišča ne bi obveščal o tem z vlogama z dne 19.4.2005 in 29.4.2005. Predlog v nepravdnem postopku mora med drugim vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči (21. člen ZNP). Ker v nepravdnem postopku sodišče ureja razmerja med določnimi osebami, predlog ne vsebuje določnega zahtevka, kot to velja za tožbo v pravdnem postopku (1. odstavek 180. člena ZPP). "Prošnja" predlagatelja nedvomno vsebuje opis razmerja, ki naj ga sodišče uredi. Dejstvo, da je to vlogo podal kot toženec v (že končanem) pravdnem postopku, na takšen zaključek ne vpliva. Vloge strank se namreč obravnavajo po njihovi vsebini in ne zgolj oznaki vloge. Vsebina "prošnje" pa je nedvoumna: predlagatelj zahteva točno določitev stikov z otrokom tako, da bo te stike lahko dosegel tudi na prisilen način (v skladu z 238.f členom ZIZ). Predlog nasprotnega udeleženca (oziroma toženca v pravdnem postopku) je tako popoln in sodišču ni bilo treba pozivati predlagatelja na njegovo dopolnitev po 108. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Predlagatelj je res svoj predlog ("prošnjo") vložil v (že končanem) pravdnem postopku. Povedano je že bilo, da je treba vloge strank obravnavati po vsebini in da takšna obravnava predlagateljeve vloge narekuje zaključek, da gre za predlog za določitev stikov z otrokom. O stikih pa odloča sodišče v nepravdnem postopku (3. in 4. odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, ustavi s sklepom pravdni postopek in po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (1. odstavek 21. člena ZPP). Zato je sodišče ravnalo prav, ko je vlogo obravnavalo kot predlog v nepravdnem postopku, čeprav formalno ni izdalo sklepa po 21. členu ZPP. Predlagatelj nadalje očita sodišču prve stopnje, da zadeva ni bila dodeljena konkretni sodnici v skladu z določbami Sodnega reda.

Pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, ki se nanaša na pravilno sestavo sodišča, je podan, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi in če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik, ki bo moral biti po zakonu izločen oziroma ki je bil s sklepom predsednika oziroma predstojnika sodišča izločen (1. in 2. točka 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP). Ta kršitev s tem, da je sodnica iz pravdnega spisa izločila vlogo stranke in v skladu z 21. členom ZPP obravnavala to vlogo v nepravdnem postopku, ni podana. Pritožbeno sodišče torej iz tega razloga pritožbi ni moglo ugoditi, sicer pa ima stranka na voljo druga sredstva za uveljavljanje morebitnih kršitev določb Sodnega reda o dodeljevanju zadev. Predlagatelj lahko predlog umakne (23. člen ZNP), vsak udeleženec pa lahko v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka (1. odstavek 24. člena ZNP). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je po umiku predloga zahtevalo izjavo nasprotne stranke in nato na njen predlog nadaljevalo postopek za določitev otrokovih stikov. Po predlogu za določitev otrokovih stikov namreč sodišče uredi stike tako, da se pri tem v največji možni meri upošteva otrokova korist. To pa pomeni, da predlog vsebuje ureditev stikov od tistih v najširšem možnem obsegu do tistih, ki stike omejujejo ali celo preprečujejo - vse seveda upoštevajoč otrokove koristi v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je torej tudi pravilno odločilo, da se nepravdni postopek glede na predlog nasprotne udeleženke nadaljuje, za takšno nadaljevanje pa ima tudi pravni interes. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožena stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.