Jedro

Invalidska pokojnina v višini 36 % od najnižje pokojninske osnove znaša 276,90 EUR. Navedeni znesek je za tožnika ugodnejši, kot pa znesek starostne pokojnine v višini 228,83 EUR. Tožena stranka je zato pravilno odločila, da se tožniku kot ugodnejša izplačuje invalidska pokojnina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 16. 1. 2017 in št. ... z dne 11. 7. 2016 ter da se tožniku ponovno odmeri invalidska pokojnina za čas od 1. 4. 2015 dalje in da se mu izplačajo razlike invalidske pokojnine med izplačano in pripadajočo pokojnino, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodišče v obrazložitvi obširno utemeljuje svojo odločitev s sklicevanjem na pravno podlago, vendar pa se glede na trditveno podlago z dejansko odmero pokojnine, ni ukvarjalo. Tožnik meni, da je tožena stranka napačno izračunala tako njegovo skupno dobo kot tudi pokojninsko osnovo, posledično pa tudi pripadajoči odstotek invalidske pokojnine. Tožnik ima več kot 18 let dosežene pokojninske dobe, kar ugotavlja tudi tožena stranka, ki pa nato pri odmeri invalidske pokojnine upošteva 21 letno povprečje za obdobje od leta 1973 do leta 2010. Ker gre za protislovne navedbe tožene stranke, je tožnik prepričan, da je tudi pripadajoča invalidska pokojnina napačno odmerjena. Tožena stranka v odločbah navaja tudi drugačno pokojninsko osnovo in sicer, v primeru odmere invalidske oziroma starostne pokojnine. Invalidska pokojnina mu je bila odmerjena v višini 36 % od pokojninske osnove 759,81 EUR, medtem ko mu je bila starostna pokojnina odmerjena v višini 29,75 % pokojninske osnove, ki je znašala 727,35 EUR. Tožnik ne razume, da tožena stranka na podlagi istih podatkov ugotovi različne pokojninske osnove. Omenjeno pa vsekakor predstavlja zadostno trditveno podlago, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali je tožena stranka pravilno odmerila pokojnino oziroma zakaj se podatki tožene stranke razlikujejo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 16. 1. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 7. 2016 (s katero je bila tožniku odmerjena invalidska pokojnina v znesku 276,90 EUR na mesec od 1. 4. 2015 dalje) ter zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 19. 8. 2016 (s katero je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 228,83 EUR na mesec od 1. 4. 2015 dalje in da se omenjena pokojnina ne izplačuje, ker je za zavarovanca ugodnejša invalidska pokojnina).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik upravičen tako do starostne pokojnine kot tudi do invalidske pokojnine. Tožena stranka je v predsodnem postopku upoštevala, da je invalidska pokojnina za tožnika ugodnejša (gre za višji znesek) in da se mu zato namesto starostne pokojnine izplačuje invalidska pokojnina.

7. V zadevi je sporna odmera obeh pokojnin.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo oziroma ni presojalo omenjenega vprašanja. Sodišče prve stopnje je proučilo dokumentacijo v spisu ter upoštevaje materialno pravo, ki ga je tudi citiralo v sodbi ustrezno pojasnilo, zakaj je bila odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

9. Do razhajanja v zvezi z izračunom pokojninske osnove in tudi pri določitvi odstotka, na podlagi katerega sta bili odmerjeni obe pokojnini, je namreč prišlo zaradi različne materialne podlage, ki je določena za odmero starostne pokojnine in pa za odmero invalidske pokojnine.

10. Iz dokumentacije v spisu (izpis pokojninske dobe z dne 19. 8. 2016) izhaja, da ima tožnik 18 let, 1 mesec in 15 dni pokojninske dobe. Ta doba je bila dopolnjena v obdobju od leta 1973 pa do 2011, pri čemer je za odločitev pomembno, da je bil tožnik v letu 1974, v letu 1980 in v letu 2011 v zavarovanje vključen manj kot 6 mesecev. Omenjeni podatki so razvidni iz pisne dokumentacije v upravnem spisu (podatki o plačah in nadomestilih z dne 11. 7. 2016).

11. V primeru, ko gre za izračun starostne pokojnine, se le-ta skladno s 30. členom ZPIZ-2 odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prvega odstavka 30. člena, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. 1. 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov določi in objavi minister, pristojen za finance. V prehodnem obdobju (v letu 2015) je obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove obsegalo 21 let in sicer upoštevaje sedmi odstavek 30. člena ZPIZ-2. Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj 6 mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj 6 mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v tretjem odstavku 30 leta, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja iz drugega odstavka 30. člena upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki. Tožena stranka je tako pri odmeri starostne pokojnine upoštevala leta, v katerih je bil tožnik zavarovan več kot 6 mesecev. Vmesna leta, kjer je bilo zavarovanje krajše, pa je pri izračunu pokojninske osnove preskočila.

12. Upoštevaje navedeno določbo je tožena stranka izračunala pokojninsko osnovo, ki za starostno pokojnino znaša 727,35 EUR. Glede na dopolnjenih 18 let, 1 mesec in 15 dni odmerni odstotek znaša 29,75 %. V tem primeru bi starostna pokojnina, odmerjena od tožnikove pokojninske osnove znašala 216,38 EUR. Ker je bil ta znesek nižji, kot pa bi bila starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, kot jo določa 36. člen ZPIZ-2, je tožena stranka tožniku starostno pokojnino odmerila v višini 29,75 % od najnižje pokojninske osnove 769,19 EUR, to je v višini 228,83 EUR na mesec.

13. Odmera invalidske pokojnine pa se razlikuje v toliko, da se pri odmeri upoštevajo tudi obdobja, ki so bila v posameznem letu, krajša od 6 mesecev. V drugem odstavku 45. člena ZPIZ-2 je namreč določeno, da invalidska pokojnina, pridobljena s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se po 30. členu tega zakona upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine. V sporni zadevi je bilo upoštevano obdobje 21 let in sicer gre za čas od leta 1973 do leta 2010. Izračunana pokojninska osnova znaša 750,81 EUR. V primerjavi z odmero starostne pokojnine pa je različen tudi odstotek za odmero invalidske pokojnine, kajti v drugem odstavku 48. člena ZPIZ-2 je določeno, da se invalidska pokojnina iz prvega odstavka 48. člena ZPIZ-2 odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti 65 let (kot je to tudi v primeru tožnika), najmanj v višini 36 % (moški) pokojninske osnove. Tožnikova invalidska pokojnina, odmerjena od njegove pokojninske osnove tako znaša 270,29 EUR. Ker pa je bila tudi invalidska pokojnina, ki je bila odmerjena od dejanske pokojninske osnove nižja kot pa invalidska pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, je bilo v tem primeru pravilno upoštevana najnižja pokojninska osnova v višini 769,19 EUR. Invalidska pokojnina v višini 36 % od najnižje pokojninske osnove tako znaša 276,90 EUR. Navedeni znesek je za tožnika ugodnejši, kot pa znesek starostne pokojnine v višini 228,83 EUR. Tožena stranka je zato pravilno odločila, da se tožniku kot ugodnejša izplačuje invalidska pokojnina.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.