Jedro

Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 3. 2012 sicer izhaja, da je tožena stranka izjavila, da je vtoževane račune dolžna plačati, s čimer naj bi pripoznala zahtevek, vendar pa je nato dodala, da je tožeča stranka z njenim denarjem kupila material. Zato ni jasno in nedvoumno pripoznala zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Izpodbijana sodba je sodba na podlagi pripoznave s katero je sodišče odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 2. 10. 2009, v 1. in 3. odstavku v celoti v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 20.343,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 12.694,66 EUR za čas od 17. 7. 2009 dalje do plačila, od zneska 504,24 EUR za čas od 18. 7. 2009 dalje do plačila in od zneska 7.144,32 EUR od 2. 8. 2009 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 226,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2009 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.856,40 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku 15-dnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil med pritožbenim postopkom, natančneje 7. 8. 2012, nad toženo stranko začet stečajni postopek, zato je bil tega dne po zakonu pravdni postopek prekinjen (prim. 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP). Vendar pa so v konkretnem primeru podani pogoji za smiselno uporabo drugega odstavka 207. člena ZPP, saj sme pritožbeno sodišče kljub prekinitvi postopka izdati odločbo, če je do prekinitve prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje. V predmetni zadevi so ti pogoji izpolnjeni, saj je bila izpodbijana sodba pravdnima strankama vročena 10. 4. 2012 in 11. 4. 2012, pritožba tožene stranke je bila vložena 23. 4. 2012, v odgovor tožeči stranki pa vročena 22. 5. 2012, torej vse pred prekinitvijo postopka. Zato pritožbeno sodišče lahko odloča o predloženi pritožbi.

5. Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb postopka, ali ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (3. odstavek 338. člena ZPP). Pritožnik smiselno s pritožbo uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovega pobotnega ugovora oziroma dejstva, da ima tudi on sam zahtevek do tožeče stranke in sicer v višini 41.000,00 EUR, s čimer je v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Navaja, da je dejstvo, da ji tožeča stranka do naroka za glavno obravnavo ni vrnila posojenega zneska v višini 41.000,00 EUR, razumela kot pobot. Zato, in ker tožeča stranka temu znesku (41.000,00 EUR) ni nasprotovala, je razumela, da bo sodišče izdalo zavrnilno sodbo.

6. Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 3. 2012 sicer izhaja, da je tožena stranka izjavila, da je vtoževane račune dolžna plačati, s čimer naj bi pripoznala zahtevek, vendar pa je nato dodala, da je tožeča stranka z njenim denarjem kupila material. V pritožbi navaja, da je želela s tem podati pobotni ugovor. Ne glede na to, ali je bil pobotni ugovor podan ali ne, je tožena stranka z nadaljnjo izjavo o tem, da ji tožeča stranka nekaj dolguje, omajala svojo predhodno izjavo, da je dolžna vtoževane račune plačati. Zato ni jasno in nedvoumno pripoznala zahtevka, kot to zmotno zaključi sodišče prve stopnje.

7. Glede na nejasnosti izjave tožene stranke na naroku 27. 3. 2013, bi sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva moralo razjasniti, ali tožena stranka nedvoumno pripoznava zahtevek ali ne. Ker tega ni storilo, pripoznava zahtevka pa ni jasna in nedvoumna, je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave (7. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

8. Glede na navedeno, je pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče odločiti o tožbenem zahtevku in pri tem ugotavljati dejstva ter uporabiti materialno pravo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).