Jedro

Trditev o stečajnem postopku v letu 2011 in izdanem sklepu o odpustu obveznosti, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj so neutemeljene tudi pritožničine trditve, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Poleg tega gre v konkretnem postopku za izterjavo obveznosti, ki niso nastale do začetka postopka osebnega stečaja toženke in ki bi bile vsebovane v sklepu o odpustu obveznosti. Odpust obveznosti namreč učinkuje le za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu (I. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 151504/2014 z dne 11. 11. 2014 delno vzdrži v veljavi v 1. točki, da je toženka dolžna tožeči stranki v roku osem dni plačati glavnico v višini 82,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2014 dalje do plačila, ter v 4. točki izreka tako, da je toženka dolžna tožeči stranki povrniti izvršilne stroške v višini 10,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka); navedeni sklep o izvršbi v preostalem delu za plačilo izvršilnih stroškov razveljavilo za plačilo v višini 10,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi do plačila in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe je toženka vložila pravočasno pritožbo, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršitve materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico, podredno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bila v stečajnem postopku, ki ga je vodilo Okrožno sodišče v Celju pod št. St 920/2011, v katerem je tožeča stranka priglasila svojo terjatev, ki je bila s strani Okrožnega sodišča v Celju delno priznana, delno pa prerekana. Okrožno sodišče v Celju je v stečajnem postopku izdalo tudi sklep o odpustu obveznosti. Ta pravda je torej tekla neopravičeno, saj so bile toženki obveznosti odpuščene, zato tožeča stranka ne more več terjati zneska, ki ga vtožuje v tej pravdi. Toženka je res podala soglasje, da sodišče ne izvede glavne obravnave, vendar bi sodišče po uradni dolžnosti obravnavo moralo razpisati, saj bi bilo potrebno toženko zaslišati, ki bi tako lahko izpovedala o stečajnem postopku. Izrek sodbe je nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi, saj je v izreku izpuščena 2. točka sklepa o izvršbi. Z vsem navedenim je sodišče toženki kršilo tudi z ustavo zajamčene pravice po 14., 22., 23., in 25. členu Ustave RS.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Toženka je najemnica stanovanja v stanovanjski hiši v ..., tožeča stranka pa je lastnica stanovanja. Tožeča stranka od toženke zahteva plačilo najemnine za mesece julij 2013 do vključno oktober 2013, skupno v višini 76,80 EUR, z obračunanimi zamudnimi obrestmi pa 82,20 EUR. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi v 1. točki izreka za navedeno glavnico (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2014 dalje do plačila) obdržalo v veljavi, delno pa ga je razveljavilo le v 4. točki izreka za izvršilne stroške v višini 10,00 EUR. Odločitev je materialnopravno pravilna,(1) sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tožnici ni kršilo njenih, z ustavo zagotovljenih pravic.

5. Trditev o stečajnem postopku v letu 2011 in o izdanem sklepu o odpustu obveznosti, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj so neutemeljene tudi pritožničine trditve, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (kot bo to razvidno iz nadaljevanja).(2) Poleg tega gre v konkretnem postopku za izterjavo obveznosti, ki niso nastale do začetka postopka osebnega stečaja toženke in ki bi bile vsebovane v sklepu o odpustu obveznosti. Odpust obveznosti namreč učinkuje le za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolvetnosti in prisilnem prenehanju).

6. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da je v konkretnem primeru o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in je o tožbenem zahtevku odločilo brez razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Poleg tega je toženka izrecno izjavila, da izvedbe naroka ne zahteva. Pritožbene navedbe so zato tudi v tem obsegu neutemeljene.

7. 2. točka izreka sklepa o izvršbi (sodišče dovoli predlagano izvršbo), je bila razveljavljena že s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani – centralnega oddelka za verodostojno listino VL 151504/2014 z dne 13. 11. 2014, zato sodišče prve stopnje o tem seveda ni ponovno odločalo.

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Najemna pogodba z dne 21. 3. 2002, 94. člen Stanovanjskega zakona.

Op. št. (2): Prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.