Jedro

Upnik v novem izvršilnem postopku zoper istega dolžnika ne more več zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v prejšnjem izvršilnem postopku. Povrnitev izvršilnih stroškov se mora namreč zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerim se izvršba ni nadaljevala.

Izrek

Pritožba se z a v r n e in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo glavnice 98.402,46 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in datumov, navedenih v izreku sklepa, za izterjavo izvršilnih stroškov 39.928,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2000 do plačila, nadaljnjih izvršilnih stroškov 50.837,99 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.12.2001 do plačila in stroškov izvršilnega predloga 34.110,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.10.2003 dalje so plačila ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov. V točki II. izreka pa je predlog v delu, v katerem upnica izterjuje stroške izvršitelja v višini 95.205,84 SIT s pripadki, zavrnilo. Proti odločitvi o zavrnitvi izvršilnega predloga v delu, ki se nanaša na izterjavo stroškov izvršitelja, se je pritožila upnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V pritožbi je navedla, da se je v izvršilni zadevi Ig 00/00319 strinjala z izvršiteljevim obračunom stroškov, zato ni vložila zahteve, da o obračunu odloči sodišče. Po njenem mnenju namreč II. odstavek 38.c člena ZIZ ne terja, da mora sodišče prve stopnje vselej odločiti o stroških izvršitelja. Stranka zahteva, da o obračunu izvršitelja sodišče odloči le tedaj, kadar meni, da ni v soglasju s tarifo oziroma z opravljenimi deli, ne pa vselej zgolj zato, da bo v eventualnem nadaljnjem postopku upnik imel možnost izterjati prisojene stroške od dolžnika. Ker upnica tako izvršiteljevemu obračunu ni ugovarjala, je ta 01.10.2002 izstavil račun, sodišče prve stopnje pa bi ji na podlagi njenega predloga za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov in tega računa moralo priznati stroške izvršitelja v tem postopku, saj je nenazadnje del teh stroškov (predujem izvršitelju) upnici nastal in mu je bil posredno s sklepom sodišča že priznan. Zaradi navedenega je predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremeni. Pritožba ni utemeljena. V tej izvršilni zadevi je predmet pritožbene presoje vprašanje, ali lahko upnik v novem izvršilnem postopku zoper istega dolžnika zahteva povrnitev izvršilnih stroškov, ki so mu nastali v prejšnjem izvršilnem postopku. V. odstavek 38. člena ZIZ določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Če zakon ne določa drugače, se mora po VII. odstavku istega člena ZIZ povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma po zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se ti stroški ne priznajo, sodišče pa mora o teh stroških odločiti v osmih dneh od prejema zahteve (VIII. odstavek 38. člena ZIZ). Iz citiranih določil ZIZ je jasno razvidno, da bi morala upnica povrnitev stroškov izvršitelja (ki jih na podlagi njegovega računa zahteva v tem postopku) zahtevati v postopku pod opr. št. Ig 2000/00319, v katerem so ji ti stroški nastali in sicer takoj, ko je bila njihova višina znana, torej ko je prejela izvršiteljev obračun plačila dela in stroškov (ta nosi datum 01.10.2002), s katerim je po lastnih navedbah soglašala, najkasneje pa v 30 dneh po končani izvršbi na premičnine (sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine je bil izdan 06.02.2003, pravnomočen pa je postal 21.02.2003). Ker tega ni storila, temveč povrnitev stroškov zahteva šele v novem izvršilnem predlogu z dne 21.05.2003, je odločitev sodišča prve stopnje, da se v tem delu njen izvršilni predlog zavrne, glede na zgoraj navedena določila ZIZ o povrnitvi izvršilnih stroškov pravilna. Pritožba ima sicer prav, da 38.c člen ZIZ v II. odstavku ne predvideva, da mora stroške izvršitelja vselej odmeriti sodišče, da bi v nadaljevanju postopka upnik imel pravico tako prisojene stroške terjati od dolžnika, vendar je pri tem treba ločiti odmero stroškov po višini in naložitev teh stroškov v plačilo dolžniku. Sodišče stroške izvršitelja po višini odmeri le, kadar upnik z izvršiteljevim obračunom ne soglaša (bodisi glede uporabe tarife, bodisi glede opravljenih storitev, kot to pravilno opozarja pritožba), vselej pa je sodišče tisto, ki te stroške naloži v plačilo dolžniku. I. odstavek 38. člena ZIZ namreč jasno določa, da mora izvršilne stroške najprej plačati upnik, upniku pa jih mora na njegovo zahtevo, o kateri odloči sodišče, povrniti dolžnik, kolikor so bili ti potrebni za izvršbo (VII. in VIII. odstavek 38. člena ZIZ). V skladu s temi določili pa so tudi določbe 38.c člena ZIZ. Če upnik ne vloži zahteve, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče, velja obračun za dokončnega, dokončen obračun pa je izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko izvršitelj, v kolikor izterjani denarni znesek ne zadošča za njegovo poplačilo oziroma za poplačilo ne zadošča niti varščina ali pa te ni bilo, te stroške prisilno izterja od upnika. Upnik je torej tisti, ki je izvršitelju dolguje znesek po dokončnem obračunu izvršitelja, zato je tudi v tem delu obrazložitev sodišča prve stopnje, da gre v navedenem primeru za medsebojno razmerje med izvršiteljem in upnikom, ne pa dolžnikom, pravilna. Zaradi vsega navedenega je pritožba upnice neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).