Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogrebnih stroškov ni mogoče šteti za socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, za kar bi bilo mogoče omejiti dedovanje.
O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju. Pritožnica bo morala svojo terjatev terjati od dedinje ali jo uveljavljati v pravdi, če bo sporna.
Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog Mestne občine Kranj z dne 2.11.2011 za omejitev dedovanja po pokojnem zapustniku. S sklepom o dedovanju je ugotovilo obseg zapuščine (denarna sredstva na računu pri PBS, d.d. in tri delnice M1 finančne družbe), ugotovilo, da ni čiste vrednosti zapuščine ter za dedinjo celotnega ugotovljenega premoženja ob upoštevanju dedne nevrednosti zapustnikove žene, na podlagi zakona razglasilo zapustnikovo sestro V. H. 2. Zoper sklep vlagata pritožbo zapustnikova žena in Mestna občina Kranj.
3. Zapustnikova žena v laični pritožbi prosi, da se njen dedni delež nakaže na račun njenega sina.
4. Mestna občina Kranj uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Navaja, da je sodišče obvestila, da je plačala pogrebne stroške po pokojnem (za raztros pepela). Uveljavlja pravico do povračila izplačanih sredstev v višini 331,34 EUR iz zapuščine umrlega in iz delnic, kar naj se nakaže na njen račun. Terjatev je izkazala z dokazilom o plačilu stroškov. Sklicuje se na 20. člen Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti, po katerem ima pravico do pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. Meni, da je odločitev, da se predlog za omejitev dedovanja zavrne, nerazumljiva. Terjatev je bila jasno priglašena na podlagi 20. člena omenjenega zakona, a sodišče o njej ni odločalo, niti obrazložilo svoje odločitve. Predlaga spremembo sklepa tako, da se njenemu predlogu glede uveljavljanja pravice do povračila sredstev iz zapuščine v celoti ugodi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev izpodbijane odločbe in ponovno odločanje sodišča prve stopnje.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
O pritožbi zapustnikove žene
6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo dedno nevrednost zapustnikove žene po 1. točki prvega odstavka 126. člena ZD (da je naklepno poskusila vzeti življenje zapustniku). Na te okoliščine mora po tretjem odstavku 127. člena ZD paziti po uradni dolžnosti. Iz nadaljnjih ugotovitev sodišča izhaja, da zapustnik in pritožnica nista imela skupnih potomcev. Zato vstopne pravice za pritožničine otroke po zapustniku ni. Ker ni pogojev iz prvega odstavka 127. člena ZD v zvezi z 12. členom ZD, da bi namesto dedno nevredne zapustnikove žene dedovali po zapustniku njeni potomci, njeni pritožbi oziroma predlogu ni mogoče ugoditi. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna. Ker tudi ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, je bilo treba njeno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
O pritožbi Mestne občine Kranj
7. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s priglašenim zneskom, ki ga je uveljavljala pritožnica. Pravilne so njegove ugotovitve, da gre za terjatev do zapuščine, o kateri se ne odloča v zapuščinskem postopku. Pravilna so tudi pojasnila, da pogrebnih stroškov, za kar po vsebini gre pri zahtevanem znesku, ni mogoče šteti za socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, za kar bi bilo na podlagi 128. člena ZD mogoče omejiti dedovanje. Ne drži pritožbena graja, da pritožnica ni zahtevala omejitve dedovanja. Njen predlog na red. št. 5 spisa je izrecno naslovljen kot predlog za omejitev dedovanja. Sodišče prve stopnje ga je pravilno in popolno obravnavalo. Ob pravilni uporabi materialnopravnih določil ZD ga je upravičeno zavrnilo, svojo odločitev pa pojasnilo s pravilnimi razlogi, ki jim ni treba ničesar dodati.
8. O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju. Pritožnica bo morala svojo terjatev terjati od dedinje ali jo uveljavljati v pravdi, če bo sporna.
9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in je tudi ta sklep pravilen ter ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).