Jedro

Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v še pred tem narokom vloženem pripravljalnem spisu, in je vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku, bi prav zaradi nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo. Z opustitvijo vročitve toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , izpodbijano sodbo prve stopnje se r a z v e l j a v i ter se zadevo v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom z dne 14.5.1999, opr. št. II Pg 33/99-35 sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 23.4.1996, opr. št. II Ig 346/96 razveljavi v tč. 1. izreka ter razsodilo, (1.) da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 669.472,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 11.6.1998 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo, (2.) da se višji tožbeni zahtevek, to je zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 528,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 11.6.1998 dalje do plačila in zakonitih zamudnih obresti od zneska 670.000,00 SIT za čas od dne 30.7.1995 do dne 10.6.1998, zavrne kot neutemeljen ter (3.) da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 56.723,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 14.5.1999 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo. V obrazložitvi odločbe je sodišče prve stopnje najprej povzelo potek izvršilnega in (nadaljnjega) pravdnega postopka ter zapisalo: "Z vlogo z dne 12.5.1999, vloženo po pooblaščencu tožeče stranke in vročeno sodišču dne 13.5.1999,ki še toženi stranki ni bila vročena, pa je tožeča stranka pojasnila, da je tožena dne 10.3.1999 plačala znesek 670.800,00 SIT.Ker je tožeča na ta dan dolgovala še tudi zakonite zamudne obresti, saj je račun zapadel v plačilo 30.7.1995, je tožeča stranka celotno plačilo v višini 670.800,00 SIT uporabila po določbi 313. člena ZOR (Zakona o obligacijskih razmerjih) za poravnavo obresti saj te po izračunu tožeče stranke, ki je bil tudi vlogi priložen (priloga A8), znašajo za čas od dne 31.7.1995 do dne 10.3.1999 904.571,00 SIT. Na dan 10.3.1999 tako tožeča, kot je trdila tožena, še vedno dolguje tožeči 904.571,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 11.3.1999 dalje. Tožeča je s to vlogo zahtevala od tožene plačilo zneska 904.571,00 SIT z obrestmi od dne 11.3.1999, kar dejansko je predstavljalo, po ugotovitvi sodišča, razširitev tožbe za zakonite zamudne obresti od 296.771,00 SIT kapitaliziranih obresti za čas od 11.3.1999 dalje. Prav tako je tožeča stranka tudi obvestila sodišče, da je tožena spremenila firmo tako, da ta glasi: L., d.o.o. G.". Na glavni obravnavi, opravljeni v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, pa je tožeča stranka spremenila navedbe pripravljalne vloge z dne 12.5.1999 in trdila, da je še vedno celotna vtoževana terjatev v znesku 670.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 30.7.1995 dalje neporavnana, ker je tožeča stranka plačilo zneska 670.800,00 SIT uporabila za poravnavo drugih obveznosti tožene stranke do tožeče dospelih v plačilo pred zapadlostjo vtoževane terjatve, saj tožena stranka pri plačilu zneska 670.800,00 SIT ni navedla, kaj plačuje s tem zneskom. Tožeča je tako zahtevala, da ji tožena stranka plača 670.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 30.7.1995. Pooblaščenec tožeče stranke in zakoniti zastopnik tožeče stranke sta spremembo navedb vloge pojasnila s tem, da je do navedb kot izhajajo iz vloge prišlo izključno zato, ker je zakoniti zastopnik tožeče stranke na vprašanje pooblaščenca tožeče stranke, ali je tožena stranka prejela plačilo zneska 670.000,00 SIT, odgovoril, da je plačilo prejela, ne da bi še pojasnil, da je bilo to plačilo uporabljeno za poravnavo drugih še neporavnanih obveznosti. Pooblaščenec pa je še pojasnil, da je na podlagi takšnega odgovora zakonitega zastopnika, ker ni vedel, da med strankama obstoja več obveznosti, v vlogi navedel, da je bilo plačilo zneska 670.800,00 SIT porabljeno za poravnavo obveznosti iz vtoževanega računa. Sodišče je tako odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo 670.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 30.7.1995 do plačila, saj je tožeča stranka spremenila navedbe pripravljalne vloge in v tej vlogi postavljeni zahtevek še predno se je izjasnila, ali umika tožbo za 670.000,00 SIT kapitaliziranih zakonitih zamudnih obresti od glavnice 670.000,00 SIT ali pa se odpoveduje zahtevku za plačilo teh obresti, kar lahko tožnik po določbi 331.a člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku) do izdaje sodbe, brez privolitve toženca, prekliče." Nato pa je ob ugotovitvah: "..., da je tožeča stranka imela vtoževano terjatev do tožene stranke v višini 670.000,00 SIT po računu št. 45/95."; "..., da ima tožena stranka do tožeče stranke več obveznosti in ne samo obveznost po vtoževanem računu in to obveznosti iz leta 1995 kot tudi obveznost iz leta 1994."; "..., da sta se pravdni stranki že (še) pred plačilom zneska 670.800,00 SIT (dne 10.3.1999, ali pa vsaj tisti dan) dogovorili, da bo (tožena stranka) to plačilo (plačala) namenjeno poravnavi vtoževanega računa (znesek po vtoževanem računu št. 45/95, ...)."; "Zaradi spremembe firme tožene stranke ..., ki s takšno firmo kot je označena v sklepu, več ne obstoji, ... ."; ter "... tožena stranka, ki je del vtoževane terjatve poravnala šele v teku pravde, na izpolnitev preostalega dela pa je zavezana s to sodno odločbo, ... .", oprlo svojo odločitev: o razveljavitvi cit. sklepa o izvršbi na čl. 83/V ZPP; o vtoževani glavnici in zamudnih obrestih na čl. 312, 324, 277 in 313 ZOR; ter o (izvršilnih in) pravdnih stroških na čl. 154/I in 155/I ZPP. Pritožb zoper sklep sodišča prve stopnje ni bilo. Tožena stranka pa z dne 1.9.1999 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sodbo prve stopnje v celoti iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga,da "sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje". Na pritožbenih stroških tožena stranka priglaša:sestava pritožbe - 375 tč. (32.775,00 SIT), sodna taksa po nalogu sodišča (prve stopnje), 19% DDV (6.227,00 SIT). V pritožbi tožena stranka navaja: "Sodišče prve stopnje je opravilo obravnavo v nenavzočnosti pooblaščenke tožene stranke, ki je sodišče z vlogo, ki je bila sodišču posredovana po fax-u, obvestila, da se zaradi prometne nezgode ne bo mogla pravočasno udeležiti obravnave in je tudi pristala na to, da sodišče opravi obravnavo v njeni nenavzočnosti. Tožeča stranka pa je očitno dne 13.5.1999 t.j. dan pred obravnavo sodišču predložila pripravljalni spis z modificiranim tožbenim zahtevkom, ki je bil toženi stranki vročen šele dne 24.8.1999 skupaj z izpodbijano sodbo. Tožena stranka tako spremenjenega tožbenega zahtevka ni prejela in ji tudi ni bilo omogočeno, da se o tem zahtevku izjasni. Tožena stranka meni, da je sodišče z opustitvijo vročitve spremembe tožbe toženi stranki kršilo dol.čl. 495 ZPP in dol. čl. 190 7.odstavek ZPP, ki je veljal v času izvedbe naroka in s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožena stranka je nenazadnje verjela tožeči stranki, da se bosta lahko izvensodno dogovorili in je tudi po dogovoru plačala glavnico ter čakala še na dogovor glede plačila obresti in dogovor glede plačila drugih medsebojnih obveznosti, vendar je tožeča stranka ravnala v nasprotju s sicer ustnim dogovorom pravdnih strank. Tožena stranka je tako upravičeno pričakovala, da bo tožeča stranka na naroku dne 14.5.1999 obvestila sodišče, da je tožena stranka svoj dolg v skladu z ustnim dogovorom poravnala in da se bosta stranki izvensodno dogovorili še o plačilu ostalih medsebojnih obveznosti." Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila. Pritožba je utemeljena. Ker je bil z na prvi stopnji izdano obravnavano odločbo postopek pred sodiščem prve stopnje končan (še) pred uveljavitvijo (dne 14.7.1999 (novega)) ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99), se je ta pritožbeni postopek nadaljeval po dotedanjih predpisih (ZPP (Ur.l. SFRJ, št. 4/77-27/90 (čl. 498/I (novega) ZPP))). Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (čl. 5/I ZPP). Ko je tožba vročena tožencu, je za spremembo potrebna njegova privolitev; ... (čl. 190/II ZPP). Če tožnik spremeni tožbo na naroku, na katerem toženec ni navzoč, preloži sodišče narok in pošlje tožencu prepis zapisnika o tem naroku (čl. 190/VII ZPP). Vsaka stranka mora v svojih izvajanjih navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (čl. 299/I ZPP). Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi z dne 14.5. 1999 lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v (še pred tem narokom) dne 13.5.1999 vloženem pripravljalnem spisu (čl. 93/II ZPP), in je (sicer obrazloženo) vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku (spremembi tožbe (čl. 191/I ZPP)), pa bi prav zaradi navedenih nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo ta narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo (čl. 5/I, 190/II in VII ter 299/I ZPP). Toda sodišče prve stopnje tega ni storilo, temveč je vročilo (le) cit. pripravljalni spis (skupaj z obravnavano odločbo) pooblaščenki tožene stranke šele dne 24.8.1999. Ker na cit. opustitev vročitve ne vpliva niti dejstvo, da je tožena stranka (z dne 14.5.1999 poslanim faxom) pravočasno opravičila svoj izostanek z naroka za glavno obravnavo z dne 14.5.1999 in sodišču prve stopnje (tudi) predlagala, da glavno obravnavo opravi v njeni nenavzočnosti,toženi stranki tako res ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je zato podana uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 354/II, tč. 7 ZPP, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (čl. 369/I ZPP). Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (čl. 166/III ZPP). V novem sojenju bo sodišče prve stopnje predvsem moralo odpraviti navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče pa še opozarja, da se, če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica (čl. 313 ZOR).