Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilna razlaga, da je določbo 200.a člena ZIZ mogoče upoštevati le v notranjem upniško - dolžniškem razmerju med upnikom in dolžnikom v zvezi z vprašanjem poplačila terjatve, ne pa tudi v razmerju takšnega upnika kot kupca nepremičnine v izvršilnem postopku do države oziroma oblastnih organov ob odmeri kapitalskega dobička, pri čemer gre pri določbi 200.a člena ZIZ za fikcijo, ki je namenjena odvrnitvi nesorazmernosti položaja, ko bi upnik, ki je kupil nepremičnino po nižji vrednosti, obdržal terjatev do dolžnika, ne nanaša pa se ta fikcija na kupnino, ki jo v zameno za nepremičnino plača upnik kot kupec?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilna razlaga, da je določbo 200.a člena ZIZ mogoče upoštevati le v notranjem upniško - dolžniškem razmerju med upnikom in dolžnikom v zvezi z vprašanjem poplačila terjatve, ne pa tudi v razmerju takšnega upnika kot kupca nepremičnine v izvršilnem postopku do države oziroma oblastnih organov ob odmeri kapitalskega dobička, pri čemer gre pri določbi 200.a člena ZIZ za fikcijo, ki je namenjena odvrnitvi nesorazmernosti položaja, ko bi upnik, ki je kupil nepremičnino po nižji vrednosti, obdržal terjatev do dolžnika, ne nanaša pa se ta fikcija na kupnino, ki jo v zameno za nepremičnino plača upnik kot kupec?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42152-7698/2022-5 z dne 29. 6. 2022 (I. točka izreka), in odločilo o stroških upravnega spora (II. točka izreka).

2.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku na podlagi njegove napovedi odmeril dohodnino od dobička iz kapitala zaradi odsvojitve nepremičnine v znesku 2.478,75 EUR. Ugotovil je, da je tožnik nepremičnino, v zvezi s katero se odmerja ta davek, pridobil v dveh 1/2 lastniških deležih. Prvega je pridobil za kupnino v višini 35.000,00 EUR, drugega pa za kupnino v višini 38.500,00 EUR (skupaj torej 73.500,00 EUR). Ob odsvojitvi nepremičnine za 85.000,00 EUR je tako nastala pozitivna razlika, zaradi česar je bilo treba odmeriti davek. Tožnik je v postopku pojasnil, da je drugi 1/2 lastniški delež kupil na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupil jo je po izklicni ceni 38.000,00 EUR, s tem pa mu je na podlagi 200.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ugasnila njegova terjatev do dolžnika - lastnika nepremičnine - v višini 55.000 EUR, zato bi ta znesek bilo treba upoštevati kot vrednost nepremičnine ob pridobitvi.

3.Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da se za odmero davka na dobiček iz kapitala, ki ni pridobljen na podlagi pogodbe, vrednost kapitala ob pridobitvi dokazuje z ustreznimi dokazili skladno z drugim odstavkom 98. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Z vidika tega davka je relevanten le tožnikov položaj v vlogi kupca nepremičnine. Tožnik je kot kupec dobil sporni 1/2 lastniški delež po izklicni ceni 38.500,00 EUR, zato je davčni organ pravilno ta znesek štel kot vrednost kapitala ob pridobitvi. Fikcija iz 200.a člena ZIZ se nanaša na tožnika kot upnika in na vprašanje, kolikšen del njegove terjatve se s prodajo nepremičnine šteje za poplačan. Morebitno dolžniško-upniško razmerje in posledice, ki jih ima nakup nepremičnine zanj, za odmero davka na dobiček od odsvojitve nepremičnine niso relevantni.

4.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlaga dopustitev naslednjih pravnih vprašanj: 1. Ali je pravilna razlaga, da za vprašanje določitve vrednosti kapitala (nepremičnine) ob pridobitvi po določbah 98. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ni relevantno, da se je pri tožeči stranki, ki je bila upnik v izvršilnem postopku in hkrati kupec nepremičnine v istem izvršilnem postopku, na podlagi določbe 200.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) štelo, da je bila poplačana do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine ter da posledično ni relevantno, za koliko se je tožeči stranki ob pridobitvi nepremičnine zmanjšalo premoženje? 2. Ali je pravilna razlaga, da je določbo 200.a člena ZIZ mogoče upoštevati le v notranjem upniško - dolžniškem razmerju med upnikom in dolžnikom v zvezi z vprašanjem poplačila terjatve, ne pa tudi v razmerju takšnega upnika kot kupca nepremičnine v izvršilnem postopku do države oziroma oblastnih organov ob odmeri kapitalskega dobička, pri čemer gre pri določbi 200.a člena ZIZ za fikcijo, ki je namenjena odvrnitvi nesorazmernosti položaja, ko bi upnik, ki je kupil nepremičnino po nižji vrednosti, obdržal terjatev do dolžnika, ne nanaša pa se ta fikcija na kupnino, ki jo v zameno za nepremičnino plača upnik kot kupec?

5.Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Gre v bistvu za vprašanje, ali je pri odmeri dohodnine od dobička iz kapitala pri ugotavljanju vrednosti kapitala - nepremičnine ob pridobitvi treba upoštevati, do kakšne višine se s prodajo nepremičnine upnik kot kupec šteje za poplačanega skladno z 200.a členom ZIZ.

7.Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanj niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).