Jedro

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano ( 3. odstavek 385.člena ZPP), nadalje tudi izhaja, da je bil osebni avtomobil, ki je skupna lastnina pravdnih strank, poškodovan, da je za odpravo škode poskrbel tožnik, ki je popravilo avtomobila tudi plačal, ter da je zavarovalna skupnost, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj škode, za odpravo škode odobrila 717.700 SIT in ta znesek izplačala toženki. Ob upoštevanju teh dejanskih ugotovitev tudi po mnenju revizijskega sodišča ne more biti prav nobenega dvoma v materialnopravno pravilnost odločitev sodišč druge in prve stopnje, ki sta toženi stranki naložili, da mora tožeči stranki povrniti tiste izdatke, ki jih je imela zaradi popravila osebnega avtomobila. Na ta način bo vzpostavljeno premoženjsko stanje, kakršno je bilo pred poškodbo stvari, ki je skupna last pravdnih strank, saj bo dobil tožnik le povrnjeno tisto, kar je iz svojega premoženja porabil za popravilo skupne stvari, toženka pa na škodo tožnikovega posebnega premoženja tudi ne bo pridobila neupravičene koristi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da ji mora tožena stranka plačati 717.770 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.3.1993 dalje do plačila in ji povrniti stroške postopka v znesku 68.039 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo, v kateri ni izrecno navedla nobenega revizijskega razloga. Lastnica avtomobila je toženka, tožnik pa avtomobil nezakonito uporablja. Denar, ki je bil dobljen od zavarovalnice, je bil vložen v hišo, katere solastnik je tudi tožnik. Skupno premoženje pravdnih strank še ni razdeljeno, tožnik pa kljub temu z drugo žensko uporablja poslovno stanovanjsko hišo, za katero mora davke in vse druge dajatve plačevati toženka.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Netočna je revizijska trditev, da je toženka lastnica avtomobila, za katerega popravilo je zavarovalnica izplačala odškodnino. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, ki temeljijo na izpovedbi toženke in nespornih ugotovitvah pravdnih strank namreč izhaja, da je osebni avtomobil znamke Mercedes reg št. SG ... skupna lastnina pravdnih strank in da ima z vednostjo tožene stranke ta osebni avtomobil že vse od razveze zakonske zveze dalje (od leta 1992), v izključni posesti in uporabi tožnik.

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano ( 3. odstavek 385.člena ZPP), nadalje tudi izhaja, da je bil osebni avtomobil, ki je skupna lastnina pravdnih strank, poškodovan, da je za odpravo škode poskrbel tožnik, ki je popravilo avtomobila tudi plačal, ter da je zavarovalna skupnost, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj škode, za odpravo škode odobrila 717.700 SIT in ta znesek izplačala toženki. Ob upoštevanju teh dejanskih ugotovitev tudi po mnenju revizijskega sodišča ne more biti prav nobenega dvoma v materialnopravno pravilnost odločitev sodišč druge in prve stopnje, ki sta toženi stranki naložili, da mora tožeči stranki povrniti tiste izdatke, ki jih je imela zaradi popravila osebnega avtomobila. Na ta način bo vzpostavljeno premoženjsko stanje, kakršno je bilo pred poškodbo stvari, ki je skupna last pravdnih strank, saj bo dobil tožnik le povrnjeno tisto, kar je iz svojega premoženja porabil za popravilo skupne stvari, toženka pa na škodo tožnikovega posebnega premoženja tudi ne bo pridobila neupravičene koristi.

Po povedanem se je pokazalo, da sta sodišči druge in prve stopnje materialno pravo pravilno uporabili. Ker tekom postopka tudi nista zagrešili bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354.člena ZPP, na katero se pazi po uradni dolžnosti (386.člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).