Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni podan zakonski pogoj za izrek začasne prepovedi opravljanja in izvajanja dnevnega nagradnega žrebanja kuponov vstopnic zaradi dejanja nelojalne konkurence (13.čl. zakona o varstvu konkurence - ZVK), če organ pred takim izrekom ni ugotovil, da je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja (2. alinea 2. odst. 28. čl. zakona o varstvu konkurence).
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 11.7.1994.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper tržnega inšpektorja medobčinskega inšpektorata z dne 3.6.1994, s katero je bilo tožniku začasno prepovedano opravljanje in izvajanje dnevnega nagradnega žrebanja kuponov vstopnic, kjer se kot nagrada dobitniku izplača denarni znesek v višini 1.000.000 ITL, z rokom izvršitve naslednji dan po prejemu odločbe. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je prvostopna odločba pravilna in utemeljena. Nagradno žrebanje vstopnic za svoje obiskovalce ne sodi v okvir posebnih iger na srečo, kar je registrirana dejavnost tožnika (1., 3. in 38. člen zakona o igrah na srečo). Tožnik je z organiziranjem nagradnega žrebanja vstopnic za svoje obiskovalce, pri katerem je z nakupom vstopnice v vrednosti 5.000 ITL oziroma 10.000 ITL možno dobiti kot nagrado 1.000.000 ITL, storil dejanje nelojalne konkurence pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu, saj nagrada nedvomno občutneje presega vrednost vstopnine, ki je pogoj za udeležbo v nagradnem žrebanju. S tem je kršil 13. člen zakona o varstvu konkurence.
Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe določb zakona o igrah na srečo ter zakona o varstvu konkurence. Tožnik ugovarja trditvam in zaključkom tožene stranke, da z organiziranjem izvajanja nagradnih žrebanj v igralnici povzroča oziroma bi utegnil povzročiti škodo ostalim organizatorjem iger na srečo, ki sami ne pridobivajo strank na podlagi nagradnih žrebanj in da jih s tem spravlja v neenakopraven položaj. Tožnik trdi, da navedena trditev tožene stranke v tem primeru ne drži, saj opravlja dejavnost, ki se izvaja s specifično klientelo (iger na srečo se po 47. členu zakona o igrah na srečo lahko udeležujejo le tuji državljani) in na specifičnem trgu. Navaja še, da je pridobivanje ugodnejšega tržnega položaja z vplivanjem na uporabnika storitev normalno konkurenčno dejanje, ki je v največji možni meri odvisno od materialnega položaja in ekonomske moči posameznega gospodarskega subjekta ter je v tem primeru obrnjeno in usmerjeno na tuje tržišče. Z zaračunavanjem vstopnine svojim gostom igralnica pokriva del stroškov obratovanja in zagotavlja selekcijo gostov. Z izvajanjem nagradnih žrebanj vplačanih vstopnic pa sebi tudi zagotavlja boljši obisk tujih gostov. To je le eden izmed mnogih uspešnih poslovnih prijemov, ki zagotavljajo igralnici dnevni obisk nekaj tisoč tujih gostov, ki pa v ničemer ne omejuje drugih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na srečo na slovenskem tržišču. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni dokazala obstoja nevarnosti za dejansko oziroma morebitno škodo, povzročeno konkurenčnim podjetjem. Za obstoj dejanja nelojalne konkurence morajo skupaj obstati vsi elementi generalne klavzule 13. člena zakona o varstvu konkurence, še predvsem tisti, da tako ravnanje povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu. Teh elementov pa tožena stranka ni dokazala. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.
Tožba je utemeljena.
Določba 2. alinee 2. odstavka 28. člena zakona o varstvu konkurence (Ur.l. RS, št. 18/93), ki jo upravni organ navaja kot zakonsko podlago za izdajo odločbe, določa, da mora organ tržne inšpekcije v skladu s svojimi pooblastili na lastno pobudo ali na predlog tožeče stranke začasno prepovedati dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja (13. člen). Torej za izrek začasne prepovedi dejanja, v tem primeru objavljanja in izvajanja dnevnega nagradnega žrebanja kuponov vstopnic, kot se glasi izrek prvostopne odločbe, mora obstajati z zakonom določen pogoj, da je že vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja. Niti iz prvostopne niti iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da je ta zakonski pogoj izpolnjen. Ker je navedeno dejstvo (da je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja) pomembno oziroma odločilno dejstvo za pravilno in zakonito odločitev o stvari in ker upravni organ tega v postopku ni ugotavljal in je izrekel ukrep brez ugotovitve, ali je ta zakonski pogoj sploh podan, je odločba nezakonita. V ponovnem postopku bo moral upravni organ ugotoviti, ali je bila vložena tožba zaradi nelojalne konkurence oziroma ovadba zaradi tega in šele na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bo lahko o stvari zakonito odločil. Po presoji sodišča je nezakonita tudi odločitev prvostopnega organa v prvostopni odločbi, da je rok izvršitve odločbe naslednji dan po prejemu odločbe. Za tako odločitev upravni organ nima podlage niti v materialnih zakonih, ki so bili pravna podlaga izpodbijani odločbi, niti v zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Ker je izpodbijana odločba nezakonita, jo je sodišče odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena v zvezi z 2. odstavkom 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je, enako kot ZUP, smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).