Jedro

Zadeva je očitno nerazumna v smislu določil 24. člena ZBPP, navedeni zaključek pa zadostuje za ugotovitev, da vsebinski pogoj kot eden izmed taksativno določenih zakonskih pogojev, ki morajo biti za odobritev BPP izpolnjeni kumulativno, v konkretnem primeru ni izpolnjen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki naj bi se nanašal na domnevne zlorabe nad tožnikom s strani zaposlenih v različnih zdravstvenih ustanovah, več ministrstvih in policiji, prvotno vloženo pri Upravnem sodišču dne 1. 6. 2021, ki jo je slednje v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 31.a člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) v zvezi s 4. odstavkom 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) nato odstopilo v pristojno reševanje toženi stranki. V obrazložitvi povzame tožnikove navedbe v prošnji za BPP in pojasni razloge za zaključek da tožnik ne izpolnjuje vsebinskih kriterijev iz 1. odstavka 24. člena ZBPP, ki morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni hkrati z dohodkovnim oziroma premoženjskim pogojem po 13. in 14. členu ZBPP. V prošnji z dne 1. 6. 2021 s prilogo z dne 10. 6. 2021 in naknadni dopolnitvi, vloženi 22. 6. 2021 na poziv tožene stranke za dopolnitev vloge, je tožnik navedel, da je kot novorojenček ob rojstvu prejel, poleg zapestnice, tudi mapo z desetimi papirji, ki je bila nato vložena v njegov zdravstveni karton, ti papirji pa naj bi skupaj z ambulantnimi izvidi izginili v letu 2016; v dneh 26. in 27. 2. 2016 naj bi bil tožnik najden pretepen pod ... predorom ter prepeljan pred urgentni center A., tam pa ga niso sprejeli; nato naj bi prišli ljudje s civilnim avtomobilom in ga odpeljali, policisti pa naj bi mu podtaknili, da je z verigo tepel B.B., kar naj ne bi bilo res; tožnik, ki naj bi bil oškodovan za 20.000,00 EUR, je dodatno navedel, da naj bi mu v mesecu avgustu leta 2016 medicinska sestra v UKC C. vbrizgala napačno injekcijo z mešanico morfija, tako da je tožnik zjutraj zamedlel, tam navzoči pripadniki varnostnih organov pa naj mu ne bi pomagali; zoper UKC C. naj bi tožnik vložil civilno tožbo na policiji v ..., ki naj bi jo posredovala dalje.

2. Nadalje navaja, da je po uradni dolžnosti ugotovila, da tožnik že z odločbo št. Bpp 315/2018 z dne 22. 10. 2018 prejel BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi domnevnih zlorab nad njim, za kar mu je bila določena odvetnica Č.Č., ki mu je tudi nudila pravno svetovanje, toženo stranko pa je seznanila, da vsebinsko zadeve ne more presoditi, ker ne razpolaga z ustreznimi podatki, predvsem kdo in kdaj naj bi tožnika zlorabljal. Upoštevajoč določila 131. člena in 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) tožena stranka zaključuje, da gre za vsebinsko isto zadevo, kot v zadevi št. Bpp 315/2018 in da tudi v konkretnem primeru tožnik ne podaja dejstev, ki bi omogočala presojo obstoja predpisanih odškodninskih predpostavk, ki so: nastanek škode, protipravno ravnanje povzročitelja škode, vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja. Zato v konkretnem primeru po oceni tožene stranke niso podani izgledi za uspeh v meri, ki jo zahteva 24. člen ZBPP. Ker tako vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP za odobritev BPP ni izpolnjen, je prošnjo tožnika zato zavrnila.

3. Tožnik, ki se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, vlaga tožbo in navaja, da v letu 2018 ni bil oškodovan za 20.000,00 EUR. Ker se tožena stranka opira na svojo odločbo št. BPP 315/2018, on v dokazne namene predlaga zaslišanje sebe z detektorjem laži. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku odobri BPP.

4. Tožena stranka je skladno z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišču dostavila upravne spise zadeve, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje uvodoma navedena odločba, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev BPP zaradi neizpolnjevanja vsebinskih kriterijev 24. člena ZBPP.

7. Glede na s strani tožnika navedene razloge za odobritev BPP, ki jih je povzela v izpodbijani odločbi, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ki temelji na 3. odstavku 24. člena ZBPP, pravilna in zakonita iz razlogov, ki jih je skladno s podatki v listinah upravnega spisa navedla v svoji obrazložitvi tožena stranka in se je po oceni sodišča pravilno pri svoji odločitvi oprla na 3. odstavek 24. člena ZBPP.

8. Po 3. odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot je razvidno iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa in jih je tožena stranka sumarno povzela v svoji obrazložitvi, tožnik pa jih v tožbi ne izpodbija, temveč zgolj posplošeno nasprotuje sprejeti odločitvi, da se mu ne odobri BPP, ker ni izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 24. člena ZBPP, saj nima verjetnih izgledov za uspeh upoštevaje določila 131. in 179. člena OZ. Tožnik v tožbi dejanskemu stanju, na podlagi katerega je tožena stranka sprejela svojo odločitev, ne ugovarja in ga ne izpodbija. Prav tako tožnik tudi pravno upoštevnih argumentov, zakaj se ne strinja z odločitvijo tožene stranke ni navedel, temveč je v tožbi izrecno nasprotoval sprejeti odločitvi tožene stranke, kar pa ni kakorkoli vsebinsko prepričljivo utemeljil, saj ni navedel pravno upoštevnih argumentov, zakaj se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je zadeva očitno nerazumna v smislu določil 24. člena ZBPP, navedeni zaključek pa zadostuje za ugotovitev, da vsebinski pogoj kot eden izmed taksativno določenih zakonskih pogojev, ki morajo biti za odobritev BPP izpolnjeni kumulativno, v konkretnem primeru ni izpolnjen. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka po mnenju sodišča sprejeto odločitev obrazložila celovito in logično prepričljivo ter se pri tem opredelila tudi do navedb tožnik, ki jih je skladno s podatki v listinah predloženega upravnega spisa povzela v svoji obrazložitvi in jih tožnik v tožbi konkretno ne izpodbija. Iz opisanih razlogov je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita ter celovito utemeljena z logično prepričljivimi razlogi, ki omogočajo njen preizkus in so skladni s podatki spisa.

9. Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, ker je bila v zadevi sporna le uporaba materialnega prava (3. odstavek 24. člena ZBPP).