Jedro

Pri dodatnem zaslužku na črno je treba upoštevati davčne obveznosti na ta zaslužek in s tem ta zaslužek ustrezno znižati.

Čeprav v izreku izpodbijane sodbe v zapisanem znesku zavarovalne vsote pri drugi toženki ni upoštevana odbitna franšiza, je višina zavarovalne vsote s podanimi podatki določljiva (10 % odbitna franšiza je izračunljiva s preprosto računsko operacijo), kar pomeni, da je ta znesek dovolj natančno opredeljen in v odločitev sodišča v tem delu ni potrebno posegati.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba se v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka naložilo v solidarno plačilo toženima strankama vsakemu od tožnikov prisojeno mesečno rento skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, omejeno do višine zavarovalnih vsot in pri drugi toženki še z 10 % odbitne franšize, pod II. točko izreka je višji tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo in pod III. točko izreka toženima strankama naložilo nerazdelno povrnitev tožečim strankam pravdne stroške v višini 3.565,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sodbo sta se v roku, smiselno zoper obsodilni in stroškovni del (I. in III. točka izreka), pritožili obe toženki, obe iz vseh pritožbenih razlogov in s smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljenega v celoti zavrne s stroškovnimi posledicami. Obe toženki v pritožbah bistveno enako navajata, da zaslužek pokojnega M. K. pri njegovem delodajalcu izhaja iz v spis predloženih plačilnih list in je nerazumljiva odločitev sodišča, da je pri delodajalcu zaslužil 800,00 EUR mesečno. Prav tako oporekata dokazni oceni o zaslužku pokojnega z dodatnim delom na črno mesečno 2.000,00 EUR. Vse zaslišane priče in prva tožnica so namreč bile s pokojnim povezane (sodelavci, znanci, družinski član) pri čemer nobena od prič ni vedela natančneje povedati, koliko naj bi pokojni z dodatnim delom dejansko zaslužil. Poleg tega bi bilo potrebno dodatni zaslužek pokojnega zmanjšati vsaj za predpisane davčne obveznosti (tako tudi sodna praksa) in upoštevati, da je dodatno delo izven delovnega razmerja pokojni opravljal le v sezoni od maja do novembra. Pri zaslužku pokojnega M. K. sodišče ni upoštevalo gospodarske krize, ki se je pričela v letu 2008 in zaradi katere je močno upadlo delo predvsem v gradbeništvu, posledično čemur je vprašljiv zaslužek pokojnega z dodatnim delom in celo, ali bi še sploh ta imel redno zaposlitev. Druga toženka dodatno še navaja, da v izreku izpodbijane sodbe ni točne navedbe zneska, s katerim bo izčrpana zavarovalna vsota iz pogodbe z drugo toženko, zaradi česar obveznost druge toženke v tem delu ni določena.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Utemeljeno pritožbi opozarjata in v ta namen podata upoštevne pritožbene razloge za utemeljitev tega dejstva, da bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava pri dodatnem zaslužku na črno M. K. upoštevati davčne obveznosti na ta zaslužek in s tem njegov zaslužek ustrezno znižati. Pritožbenim navedbam za takšno stališče pritožbenemu sodišču ni potrebno ničesar dodajati.

5. Enako kot pritožba ima tudi pritožbeno sodišče pomisleke v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, in s tem v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, glede višine dodatnega zaslužka M. K., ko to zaključi o njegovem mesečnem dohodku v višini 2.000,00 EUR skozi celotno leto. Ne da so bile vse zaslišane priče v tej pravdi glede njegovega zaslužka in prva tožnica z M. K. tako ali drugače povezane in je zato vsaj delno vprašljiva njihova verodostojnost v izpovedbah, je sodišče prve stopnje očitno spregledalo več delov izpovedb, ki na ugotovitev višine zaslužka nedvomno vplivajo. Kar vse izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi dne 10. 12. 2013, je priča J. V. med drugim izpovedal, da se je delalo na črno predvsem čez soboto in nedeljo. Priča A. B. je izpovedal tudi, da je dodatno delal skupaj s pokojnim, da se je delalo v povprečju dva do tri vikende na mesec in to nekako od maja do novembra, da ga je pokojni K. za delo plačal približno 100,00 EUR na dan, K. pa je zaslužil nekoliko več, ker je preskrbel delo, da je z dodatnim delom zaslužil še eno plačo iz službe, pri čemer je v službi imel približno 600,00 EUR. Tudi priča J. T. je izpovedal, da je pokojni M. K. dodatno delal predvsem čez vikende in da si je sigurno s tem delom zaslužil še eno plačo. Že ob upoštevanju teh delov izpovedb je po sodišču prve stopnje ugotovljeni zaslužek iz dodatnega dela v višini 2.000,00 EUR mesečno skozi vse leto močno vprašljiv, pri čemer pa je ta zaslužek potrebno znižati še za v 1. točki te obrazložitve pojasnjene davčne obveznosti. Nima pa pritožbeno sodišče pomislekov v pravilno ugotovljeno višino zaslužka pokojnega M. K. pri njegovem delodajalcu, vključno s podanimi razlogi, ki takšen dohodek potrjujejo.

6. Čeprav v izreku izpodbijane sodbe v zapisanem znesku zavarovalne vsote pri drugi toženki ni upoštevana odbitna franšiza, je višina zavarovalne vsote s podanimi podatki določljiva (10 % odbitna franšiza je izračunljiva s preprosto računsko operacijo), kar pomeni, da je ta znesek dovolj natančno opredeljen in v odločitev sodišča v tem delu ni potrebno posegati.

7. Pritožbeno sodišče je zaradi zgoraj pojasnjene zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožbama toženk ugodilo, v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje (355. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi. Ob ponovnem sojenju naj ima sodišče prve stopnje v vidu zgoraj podane pripombe pritožbenega sodišča, opredeliti pa se bo moralo tudi o pritožbenih pomislekih glede upoštevanja v letu 2008 porajajoče se gospodarske krize, ki bi tudi lahko vplivala na višino dohodka pokojnega M. K., v kolikor so bile te navedbe, ki se nanašajo na pravnorelevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku, v postopku podane pravočasno.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo tudi o njih sodišče prve stopnje lahko odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.