10. 9. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Vere Benko, Ljubljana, ki jo zastopa Martina Šket, odvetnica v Ljubljani, na seji 10. septembra 2015

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 115/2014 z dne 1. 9. 2014 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 519/2013 z dne 13. 2. 2014 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. V Ps 1801/2011 z dne 12. 9. 2013 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter Administrativnega dogovora o izvajanju sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (Uradni list RS, št. 30/10, MP, št. 5/10) v delu, ki se nanaša na 3., 20., 21., 22. in 38. člen Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice za odpravo odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 3. 3. 2011 in z dne 8. 6. 2011 o priznanju in odmeri pravice do starostne pokojnine v skladu z 21. členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (v nadaljevanju Sporazum) ter zahtevek za ponovno odmero starostne pokojnine z upoštevanjem zavarovalne dobe, pridobljene v Republiki Srbiji. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter pravice do pokojnine iz prvega odstavka 50. člena Ustave. Navaja, da je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila 24. 9. 2010, pogoje (starost in pokojninsko dobo) za njeno pridobitev pa naj bi izpolnila 17. 10. 2010. Glede na navedeno meni, da Zavod pri odmeri njene pokojnine ne bi smel upoštevati Sporazuma, ki je začel veljati 1. 11. 2010. Ne strinja se s stališčem, da je za pridobitev pravice pomembno in v njenem primeru ključno dejstvo, da ji je delovno razmerje in s tem obvezno zavarovanje prenehalo 31. 12. 2010. Trdi, da jo je Zavod, kljub njegovi dolžnosti varovanja koristi strank iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP), zavedel z informativnim izračunom, v katerem ni bilo navedeno, da bo pri odmeri njene pokojnine upoštevan Sporazum. Če bi jo Zavod na to opozoril, bi se glede na to, da je pogoje za pridobitev pravice do pokojnine izpolnila že 17. 10. 2010, odločila za upokojitev s tem trenutkom in ne bi čakala do 31. 12. 2010. Odmera po Sporazumu naj bi bila zanjo namreč manj ugodna, kot če bi se pri odmeri njene pokojnine upoštevala tudi pokojninska doba, dosežena v Republiki Srbiji.

3.Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3., 20., 21., 22. in 38. člena Sporazuma. Zatrjuje neskladje s pravico do pokojnine iz prvega odstavka 50. člena Ustave ter drugim odstavkom 14. člena Ustave.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijane določbe Sporazuma ne učinkujejo neposredno. Kadar izpodbijana določba ne učinkuje neposredno, je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih pa ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da pobudnica očitkov o protiustavnosti 3. in 21. člena Sporazuma, na katerih temelji odločitev v njenem primeru, v postopku pred pristojnimi sodišči ni izčrpala po vsebini. Pobudnica zato ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb. Ker odločitev v pobudničini zadevi ni bila sprejeta na podlagi 20., 22. in 38. člena Sporazuma, pobudnica že zato ne izkazuje tudi pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti teh določb. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik