Jedro

Eden od splošnih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem je tudi ta, da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja in morebitne stroške sodnega postopka. Ker ima tožnik odprte obveznosti iz naslova najemnine je bilo zaradi navedenega potrebno njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti kot neutemeljeno iz razloga, ker zadeva nima možnosti za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred Upravnim sodiščem RS v zvezi s tožbo zoper sklep Mestne občine Kranj, št. 352-138/2010-43/05 z dne 29. 9. 2010. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik toženo stranko prosil, naj mu dodeli redno brezplačno pravno pomoč v obliki sestave tožbe v upravnem sporu zoper zgoraj citirani sklep. S tem sklepom je Mestna občina Kranj zavrnila njegovo vlogo za uvrstitev na prednostno listo v zvezi z javnim razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS št. 96/04 - UPB in nadaljnji, dalje ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji za dodelitev te pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh in jo je razumno sprožali ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve. V točki 2.1 splošnih pogojev javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj Mestne občine Kranj v najem izhaja, da morajo imeti prosilci poravnane zapadle obveznosti do Mestne občine Kranj, da so lahko upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 14/04 in nadaljnji, v nadaljevanju Pravilnik) v 6. alineji 1. odstavka 3. člena določa, da je eden od splošnih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja tudi to, da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja in morebitne stroške sodnega postopka. Tožena stranka nadalje navaja, da je tožnik v pritožbi v upravnem postopku priznal, enako pa tudi v vsebinski utemeljitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, da ima do Mestne občine Kranj odprte obveznosti iz naslova najemnine, kar je razvidno iz povzetka pritožbe v odločbi drugostopenjskega organa. V zvezi z neplačevanjem najemnine do leta 2005 teče sodni postopek. Zaradi tega je potrebno njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti kot neutemeljeno iz razloga, ker zadeva nima možnosti za uspeh, saj tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, torej da bi bil s tožbo v upravnem sporu lahko uspešen. Zaradi tega tožena stranka ni ugotavljala premoženjskega položaja tožnika kot finančnega kriterija, saj morata biti oba kriterija izpolnjena kumulativno.

Tožnik v tožbi navaja, da iz sodbe Temeljnega sodišča v Kranju opr. št. P 752/90 izhaja, da je stanovanje do leta 2005 plačeval sorazmerno z dohodki in invalidsko pokojnino. Od leta 2005 pa stroške plačuje v celoti. Navaja, da je Slovenija socialna država, da živi v socialnem stanovanju, sklicuje se tudi na 78. člen ustave. Omogoči naj se mu ostati v stanovanju oziroma naj se ga razvrsti na listo za dodelitev stanovanja. Prosi za oprostitev plačila stroškov postopka in sodnih taks. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da morajo imeti prosilci poravnane zapadle obveznosti do Mestne občine Kranj, da so lahko upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem, ter da je po Pravilniku eden od splošnih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem tudi to, da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja in morebitne stroške sodnega postopka. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da ima tožnik do Mestne občine Kranj odprte obveznosti iz naslova najemnine, in je bilo zaradi vsega navedenega potrebno njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti kot neutemeljeno iz razloga, ker zadeva nima možnosti za uspeh, saj tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz sodbe Temeljnega sodišča v Kranju opr. št. P 752/90, na katero se tožnik sklicuje v tožbi, ne izhaja, da bi imel tožnik poravnane obveznosti do leta 2005. Ta sodba, ki je v upravnem spisu, je bila izdana že 9. 2. 1993, določa pa, da se zavrne zahtevek Občine Kranj, ki se glasi, da se ugodi odpovedi stanovanjskega razmerja s tožnikom in da se je tožnik dolžan izseliti iz stanovanja. Tožnik se v tožbi sklicuje na 2. člen ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država ter na 78. člen ustave, ki določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Vendar pa akt, ki bi ga želel tožnik izpodbijati v upravnem sporu, ni v nasprotju z navedenimi členi ustave. Odločitev Mestne občine Kranj ima pravno podlago v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, konkretno v 6. alineji 1. odstavka 3. člena tega pravilnika, sodišče pa meni, da to določilo Pravilnika ni v nasprotju z navedenimi členi ustave. Ustava državo zavezuje zgolj, da ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, to pa še ne pomeni, da ne bi smela postavljati določenih pogojev, pod katerimi je možno dobiti neprofitno stanovanje v najem.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi 1. dostavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče ni posebej odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnik po 10. členu Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/08 in nadaljnji) v tem postopku oproščen plačila sodnih taks, torej je plačila taks oproščen že na podlagi samega zakona.