Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. 8. člen ZSVarPre-A jasno določa, kateri zakon se je uporabljal v času izdaje izpodbijane odločbe. Način upoštevanja vrednosti stanovanjske hiše, v kateri prebiva prosilec v času izdaje izpodbijane odločbe, pa jasno izhaja iz določbe prve alineje drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi z 10. in 87. členom Stanovanjskega zakona – SZ-1. Z zatrjevanji v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, v katerem je prosila za odobritev te pomoči in z rizikom neuspeha v tem postopku ter s tem povezanim plačilom tam nastalih stroškov, ni mogoče izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitve brezplačne pravne pomoči). Revidentka bi morala, da bi Vrhovno sodišče lahko preizkusilo obstoj zelo hudih posledic, zatrjevati in izkazati, kaj takšna zavrnitev (oziroma „lastno“ plačilo izvedenca) predstavlja za njeno premoženjsko stanje oziroma zakaj naj bi bile te posledice zanjo zelo hude.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revidentka) po odvetniku vložila revizijo. Glede dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka in predlagala oprostitev plačila sodnih taks za revizijo.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp ... z dne 14. 10. 2011, s katero je tožena stranka zavrnila revidentkino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker vrednost premoženja v njeni lasti presega cenzus, določen v 23. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), ter tako presega premoženjski cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6. Revidentka v zvezi z dovoljenostjo po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 navaja, da gre v obravnavanem primeru za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, „po katerem zakonu se je dne 14. 10 2011, ko je organ za brezplačno pravno pomoč odločal o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči, presojalo premoženje prosilke, ali po ZSV ali po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), torej vprašanje časovne veljavnosti napotitvene določbe 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki napotuje na uporabo določb ZSV, ki pa v času odločanja tožene stranke niso bile več v veljavi; in kako se pri odločanju o pravici do brezplačne pravne pomoči upošteva vrednost stanovanjske hiše, v kateri prebiva prosilec“.

7. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, obe z dne 21. 1. 2009, in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2008, obe z dne 9. 4. 2009).

8. Prav takšni pa sta vprašanji, ki ju revidentka izpostavlja kot razlog za dovoljenost revizije v tem primeru. Odgovor na vprašanje, kateri zakon (ZSV ali ZSVarPre) se je uporabljal v času izdaje izpodbijane odločbe, torej 14. 10. 2011, jasno izhaja iz 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSVarPre – ZSVarPre-A, ki spreminja začetek uporabe ZSVarPre s 1. 6. 2011 na 1. 1. 2012. Način upoštevanja vrednosti stanovanjske hiše, v kateri prebiva prosilec, pa jasno izhaja iz določbe prve alineje drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi z 10. in 87. členom Stanovanjskega zakona – SZ-1. 9. Ker so navedene določbe ZBPP, ZSV, ZSVarPre in SZ-1 jasne in ne potrebujejo dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tem jasnim zakonskim formulacijam sledila, ne bi prispevala k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča zato izpostavljeni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve nista pomembni pravni vprašanji v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato revizija po navedeni določbi ZUS-1 ni dovoljena.

11. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.

12. Revidentka nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbo, da ji bo brez odobritve pravne pomoči za plačilo stroškov izvedenca medicinske stroke vsebinsko onemogočeno učinkovito uveljavljanje njenih pravic v pravdi, v kateri je zahtevala izplačilo 16.800,00 EUR odškodnine zaradi nematerialne škode, ki ji je nastala zaradi prometne nesreče. Ugodna rešitev pravde je zanjo bistvenega pomena. V primeru neuspeha v pravdi, pa bo utrpela hude posledice, saj bodo stroški postopka glede na zapletenost zadeve zelo visoki in jih glede na njeno slabo premoženjsko stanje ne bo zmogla povrniti.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revidentka s temi navedbami ni izkazala zelo hudih posledic. Z zatrjevanjem v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, v katerem je prosila za odobritev te pomoči, in z rizikom neuspeha v tem postopku ter s tem povezanim plačilom tam nastalih (pravdnih) stroškov, ne more izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitve brezplačne pravne pomoči). Revidentka bi namreč morala, da bi Vrhovno sodišče lahko preizkusilo obstoj zelo hudih posledic, zatrjevati in izkazati, kaj zavrnitev brezplačne pravne pomoči, to je „lastno“ plačilo izvedenca, predstavlja za njeno premoženjsko stanje oziroma zakaj naj bi bile te posledice zanjo zelo hude. Tega pa s svojimi zatrjevanji ni storila, zato revizija tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

14. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 15. Revidentka je hkrati z revizijo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo. O predlogih za oprostitev plačila sodnih taks sicer odloča sodišče prve stopnje (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1), vendar je treba revidentki pojasniti, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pomoči sodne takse ne plačujejo. Za te postopke namreč velja zakonska oprostitev plačila sodnih taks (četrti odstavek 10. člena ZST-1), torej odločanje o oprostitvi ni potrebno.

K II. točki izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.