Jedro

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri tožena stranka tožniku očita, da je iz hude malomarnosti opustil dolžnost čiščenja prodajnih avtomatov, ne more biti utemeljena na podlagi ugotovitve, da tožnik o okoliščinah, ki so mu preprečile čiščenje (da ni imel dostopa do prostora, v katerem so bili prodajni avtomati, zaradi kolektivnih dopustov), ni obvestil tožene stranke. V primeru neobveščanja gre za drugačno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ta pa se tožniku v odpovedi ne očita.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 9. 2010 nezakonita; da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na delovno mesto „skrbnik avtomatov“ skladno z obstoječo pogodbo o zaposlitvi ter je dolžna tožnika za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v socialno zavarovanje, mu obračunati bruto mesečna nadomestila plač, plačati prispevke in davke ter tožniku izplačati neto nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznega mesečnega neto nadomestila plače od 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila, zmanjšano za prejemke iz naslova plač in denarnih nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih je tožnik v tem obdobju prejemal, vse v osmih dneh, da ne bo izvršbe (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka v smislu 3., 2. in 1. točke 1. odstavke 338. člena ZPP ter je pritožbenemu sodišču predlagal, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroške pritožbenega postopka pa šteje za nadaljnje stroške postopka. V pritožbi navaja, da se je tožnik pri toženi stranki zaposlil kot „skrbnik avtomatov“ in tožena stranka mu je dne 13. 9. 2010 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker naj bi iz hude malomarnosti opustil dolžnost vzdrževanja prodajnih avtomatov za tople napitke, posledično pa sta dva avtomata, št. 09 20 in 09 40, postavljena v proizvodni hali družbe K.T. d.o.o. in družbe P. d.o.o. ob kontroli dne 16. 8. 2010, bila v higiensko izredno slabem stanju, kar je ogrozilo poslovanje delodajalca in tudi ogrozilo življenje in varnost večjega števila ljudi. Tožnik je zoper tožbo uveljavljal sodno varstvo in v tožbi navedel, da je njegov delokrog zajemal oskrbovanje okoli 100 avtomatov s toplimi napitki, ki jih je redno čistil, v avgustu 2010 pa do obeh spornih avtomatov ni imel dostopa, ker so bili zaklenjeni prostori, v katerih sta se avtomata nahajala, glede na kolektivni dopust v obeh družbah. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da sta bila aparata v higiensko slabem stanju, v kar se je sodišče prepričalo na podlagi izpovedb prič G.K., M.P., M.V., K.D., fotografije na CD-ju in poročila (priloga B9 in B11), in da je bila brez dvoma dolžnost tožnika, da tekoče vzdržuje avtomate ter skrbi za higiensko neoporečnost avtomatov. Po mnenju pritožbe je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik je aparat št. 40 oskrbel nazadnje 4. 8. 2010, aparat št. 20 pa nazadnje 28. 7. 2010, po tem datumu pa ju ni več mogel oskrbeti, ker sta imeli družbi, pri katerih sta bila postavljena avtomata, kolektivni dopust. Da so v obeh družbah imeli kolektivni dopust in je bil dostop onemogočen, je potrdila tudi priča M.P., kateremu je sodišče tudi verjelo. Tožnik je oskrboval 110 avtomatov in sicer dnevno po planu je oskrbel 20 do 24 avtomatov. V slabem higienskem stanju pa sta bila le dva avtomata in še to iz razloga, na katere tožnik ni mogel vplivati. Sodišče prve stopnje je napravilo zmoten zaključek o dejanskem stanju, saj je v celoti sledilo trditvam tožene stranke, da je tožnik več mesecev zanemarjal čiščenje avtomatov, čeprav je take trditve negirala sama priča G.K., ki je neposredno pred tožnikom julija 2010 čistil oba avtomata in povedal, da sta bila tedaj še v zadovoljivem stanju. Tožnik ni mogel več mesecev zanemariti čiščenja, kot mu to očita tožena stranka in kot je temu sledilo sodišče, temveč je lahko do slabega higienskega stanja avtomatov prišlo zaradi ravnanja tožnika šele po 19. 7. 2010, ko je od G.K. prevzel čiščenje avtomatov. Tudi iz dopisa C. z dne 13. 4. 2011, ki ga je pribavilo sodišče je razvidno, da do takega stanja avtomata lahko pride v izredno kratkem času. Enako pa je pojasnila tudi priča K.D.. Glede na izvedeni dokazni postopek je do slabega higienskega stanja dveh avtomatov prišlo šele v mesecu avgustu 2010 in to zaradi kolektivnih dopustov, ko je bil tožniku onemogočen dostop do avtomatov. Pred tem je v mesecu juliju avtomate čistil G.K., zaradi dopusta tožnika. Sodišče pa ni upoštevalo trditev tožnika o razlogih, zakaj teh dveh avtomatov ni očistil. Tožnik poudarja, da je mogoče šlo za kršitev dolžnosti obveščanja delodajalca glede kolektivnih dopustov, vendar pa tožena stranka v tem primeru tožniku očita drugo kršitev. Tožnik je v pisnih zagovoru seznanil toženo stranko, da mu je bil dostop onemogočen zaradi kolektivnih dopust, tako da je glede na zagovor delodajalec vsekakor imel možnost preveriti točnost trditev tožnika še pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Trditev tožene stranke v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je dostop do avtomatov bil mogoč, kljub kolektivnemu dopustu, je v nasprotju z izjavo priče M.P.. Sodišče tudi ni ocenilo mnenja, ki ga je podal C. dne 13. 4. 2011 in sicer iz katerega izhaja, da se avtomatov ne more šteti za higiensko oporečne in da so v njih pripravljena živila za življenje in zdravje ljudi varna. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru za kršitev, ki se šteje za hujšo kršitev in je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj tožnikova kršitev nima narave hujše kršitve, ker avtomata kljub nečiščenju nista bila higiensko oporečna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in se nanje sklicuje tožeča stranka v pritožbi, je pa sodišče prve stopnje nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično tudi nepravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnik se je v pritožbi sicer skliceval, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, vendar ni navedel, katere določbe ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo oziroma jih je kršilo. Skladno z 2. odstavkom 213. člena ZPP se sodišče odloča, katere dokaze bo izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev, zato zavrnitev dokaznega predloga ne predstavlja kršitve določb postopka, lahko le vpliva na popolno oziroma pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

Iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi dne 13. 9. 2010, ker je tožnik iz hude malomarnosti opustil dolžnost vzdrževanja (čiščenja) prodajnih avtomatov za tople napitke, v posledici česar sta bila ob kontroli dne 16. 8. 2010 avtomata 09 20 in št. 09 40 v higiensko izredno slabem stanju. Tožena stranka je v odpovedi zapisala, da je zaradi ravnanja delavca bilo ogroženo poslovanje delodajalca ter ogroženo življenje in zdravje večjega števila ljudi in da je tožnik s svojim ravnanjem kršil pogodbene in druge obveznosti določene v pogodbi o zaposlitvi, v ZDR ter Navodilih za skrbnike o vzdrževanju prodajnih avtomatov (priloga B12). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 2. alineo 111. člena ZDR, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Da sta bila dne 16. 8. 2010 avtomata št. 09 20 in št. 09 40 v higiensko slabem stanju, se je sodišče prepričalo na podlagi izpovedi prič G.K., M.P., M.V., K.D. in fotografij na CD-ju ter poročila z dne 23. 8. 2010 (s popravkom z dne 3. 9. 2010) ter poročila z dne 23. 8. 2010 (s popravkom z dne 6. 9. 2010) ter poročila o testiranju vzorcev (priloga B9 in B11).

Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je tožnik odgovoren za očitano kršitev, da sta bila dne 16. 8. 2010 avtomata št. 09 20 in št. 09 40 v higiensko slabem stanju. Tožnik je ves čas postopka trdil, da aparatov ni mogel očistiti, ker do njiju ni imel dostopa zaradi kolektivnih dopustov v družbah K.T. d.o.o. in P. d.o.o. ter da sta bili hali, v katerih sta se nahajala aparata, zaklenjeni. Tožnik je tudi navedel, da je bil v času od 12. 8. 2011 do 20. 8. 2011 na bolniškem dopustu ter so za aparate skrbeli drugi zaposleni. Pravilno opozarja pritožba, da je sodišče prve stopnje trditev tožnika glede kolektivnih dopustov sicer obravnavalo, vendar zgolj z vidika, ali je tožnik obvestil toženo stranko o kolektivnih dopustih in ali jo je bil dolžan obvestiti. Vendar se sodišče ni opredelilo do tožnikove trditve, da namreč avtomatov ni mogel očistiti, ker so bile proizvodne hale v začetku avgusta zaklenjene. Sodišče je sicer ugotavljalo, kako so postopali delavci v primeru kolektivnih dopustov podjetij, kjer so se nahajali avtomati in je na podlagi prepričljivih izpovedi prič M.V., M.P. ter priče K.D. zaključilo, da je v sporni zadevi predvsem bistveno, da je bil tožnik zadolžen za čiščenje avtomatov, ter je bil dolžan toženo stranko obvestiti o morebitnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih obveznosti (npr. kolektivnih dopustih ter oteženem dostopov do avtomatov v času le-teh). Ker tožnik te svoje obveznosti, ki jih je imel kot delavec ni izpolnil ter tožene stranke ni obvestil o predvidenih kolektivnih dopustih, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je kršil določbe 34. in 35. člena ZDR. Na podlagi navedenih določb mora delavec delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. V skladu s 35. členom ZDR pa se je delavec dolžan vzdrževati vseh dejanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno in moralno škodujejo poslovnim interesom delodajalca.

Utemeljena je pritožbena trditev, da je tožnik morda res kršil dolžnost obveščanja delodajalca glede kolektivnih dopustov, kar je med ostalim ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar pa gre v tem primeru za drugo kršitev kot je tožniku očitana kršitev v izredni odpovedi. Tožena stranka namreč tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je iz hude malomarnosti opustil dolžnost vzdrževanja prodajnih avtomatov za tople napitke, v posledici česar sta bila ob kontroli dne 16. 8. 2010 avtomata št. 09 20 in št. 09 40 v higiensko izredno slabem (alarmantnem) stanju. Sodišče prve stopnje je torej zaključilo, da je tožnik odgovoren za storitev očitane kršitve (opustitev dolžnosti vzdrževanja prodajnih avtomatov za tople napitke), ker je bil zadolžen za čiščenje avtomatov in je bil dolžan toženo stranko obvestiti o morebitnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih obveznosti. Zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnik izpolnil vse svoje obveznosti, ki jih je imel kot delavec, in mu tožena stranka ne bi mogla ničesar očitati, če bi jo pravočasno obvestil o morebitnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na njegove obveznosti (o kolektivnih dopustih ter oteženem dostopu avtomata v času le-teh), je nepravilen, saj je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je iz hude malomarnosti opustil dolžnost vzdrževanja prodajnih avtomatov za tople napitke.

Tožnik je izpovedal, da je bil na dopustu od 5. 7. 2010 do 16. 7. 2010 in je nazadnje oskrbel aparat št. 09 20 dne 28. 7. 2010, aparat št. 09 40 pa 4. 8. 2010, po tem datumu pa tega več ni mogel, ker so bili v podjetjih kolektivni dopusti. Glede dostopnosti avtomatov v času kolektivnih dopustov v družbah K.T. d.o.o. in P. d.o.o. je izpovedala priča M.P., da v času kolektivnih dopustov dejansko ni možen dostop do navedenih avtomatov. Tožnik je delodajalca tudi v pisnem zagovoru seznanil, da mu je bil dostop do navedenih avtomatov onemogočen zaradi kolektivnih dopustov in bi delodajalec vsekakor imel možnost preveriti točnost teh trditev še pred odpovedjo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do seznama obiskov posameznih avtomatov (priloga B13), iz katerega izhajajo datumi pregledov spornih avtomatov in je razvidno, da avtomata št. 09 20 ni nihče pregledal v času od 28. 7. 2010 do 16. 8. 2010 ter avtomata št. 09 40 od 4. 8. 2010 do 16. 8. 2010. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo kakšne so bile obveze delavcev glede pogostosti pregleda avtomata v zvezi s predloženimi Navodili za skrbnike za vzdrževanje prodajnih avtomatov (priloga B12). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oziroma se ni opredelilo kako pogosto so bili delavci dolžni aparat očistiti in kdo je nadomeščal tožnika v času, ko je bil tožnik v bolniškem staležu od 12. 8. 2011 do 20. 8. 2011 in do trditev tožnika, da aparatov v spornem obdobju zaradi kolektivnih dopustov pri družbi K.T. d.o.o. in P. d.o.o., brez svoje krivde ni mogel očistiti.

Pravilno pa pritožba tudi opozarja, da se sodišče ni opredelilo do odgovora C. z dne 13. 4. 2011, ki ga je pribavilo sodišče (list. št. 50) in iz katerega izhaja, da glede na to, da so avtomati za tople napitke v okolju, kjer so vedno prisotne bakterije, se le-te lahko ob ugodnih pogojih razmnožijo v 24-ih urah.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je tožnik storil hujšo kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je opustil dolžnost vzdrževanja prodajnih avtomatov za tople napitke, v posledici česar sta bila, ob kontroli dne 16. 8. 2010, avtomata v higiensko izredno slabem stanju.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Sodišče bo moralo dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri in nato ponovno odločiti o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Stroški postopka so nadaljnji stroški postopka (3. odstavek 165. člena ZPP).