Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo razloge za odločitev, da ima sporni prostor (manjši hodnik, ki je bil zgrajen kot dostop do stanovanj v prvem (podstrešnem) nadstropju stavbe in so ga izključno uporabljali stanovalci treh stanovanj v tem nadstropju) pravni položaj posebnega skupnega dela. Z njimi se pritožnika ne soočita, temveč v pritožbi podajata nove trditve, da je v tem delu stavbe dostop do telekomunikacijskih naprav in električnega priključka za vso stavbo. Ker sta nasprotna udeleženca v postopku vseskozi aktivno sodelovala in tudi predlagala, da hodnik pridobi položaj splošnega skupnega dela, sta z novimi navedbami, za katere ne predlagata nobenega dokaza, prekludirana (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da je ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča o položaju tega prostora ter njegovi rabi, odločitev, da gre za posebni skupni del, povezan z uporabo posameznih delov stavbe v prvem nadstropju, pravilna. Ob tem je bistveno, da posebna dela stavbe, locirana v pritličju hiše, v ničemer nista povezana z njegovo uporabo ter da hiša nima uporabnega podstrešnega prostora, ki bi moral biti dostopen vsem solastnikom, temveč gre v naravi le za spodnji del ostrešja strehe.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa izčrpno pojasnilo kriterije za odločitev o imetnikih lastninske pravice na posameznih delih stavbe z drvarnicami. Kot bistveno je ugotovilo, da gre za drvarnice, ki so jih stanovalci oziroma njihovi pravni predniki kupili skupaj s stanovanjsko enoto in jih od takrat dalje nemoteno uživajo. Ker so idealni solastniški deleži na tej stavbi, ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje z drvarnicami in garažo, po kupoprodajnih pogodbah odražali neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj je njihov seštevek presegal celoto, druga nasprotna udeleženka pravilnosti odločitve glede lastništva na posameznih delih stavbe z drvarnicami ne more ovreči s sklicevanjem na večji pogodbeno pridobljeni solastniški delež, kot ga ima predlagateljica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z naslovom A., ki je v katastru nepremičnin opredeljena z identifikacijskim znakom 0000-1111, in na stavbi z drvarnicami brez naslova z identifikacijskim znakom 0000-22222. Pri obeh stavbah je opredelilo posamezne dele stavbe, določilo njihove lastnike, opredelilo splošne skupne dele in solastniške deleže na njih ter pri stavbi 0000-1111 ugotovilo tudi posebni skupni del in solastništvo na tem delu. Odločilo je še o ohranitvi vpisanih pravic in zaznamb ter o izvedbi sklepa v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti.

2.Zoper sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca. Oba izpodbijata odločitev sodišča o tem, da del stavbe 0000-1111-6 predstavlja posebni skupni del in se zavzemata, da bi moral imeti položaj splošnega skupnega dela, saj predstavlja dostop do telekomunikacijskih naprav in električnega priključka. Drugi nasprotni udeleženec meni tudi, da bi moral glede na večji delež solastnine na račun drvarnic prejeti več, predlagateljica pa manj.

3.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

O posebnem skupnem delu 0000-1111-6

5.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da prostor z identifikacijsko oznako 0000-1111-6 predstavlja manjši hodnik, ki je bil zgrajen kot dostop do stanovanj v prvem (podstrešnem) nadstropju stavbe in so ga izključno uporabljali stanovalci treh stanovanj v tem nadstropju. Lastnica enega od teh stanovanj je tudi prva nasprotna udeleženka, ki ima torej neoviran dostop do tega prostora.

6.Sodišče prve stopnje je v 23. točki obrazložitve sklepa navedlo razloge za odločitev, da ima sporni prostor pravni položaj posebnega skupnega dela. Z njimi se pritožnika ne soočita, temveč v pritožbi podajata nove trditve, da je v tem delu stavbe dostop do telekomunikacijskih naprav in električnega priključka za vso stavbo. Ker sta nasprotna udeleženca v postopku vseskozi aktivno sodelovala in tudi predlagala, da hodnik pridobi položaj splošnega skupnega dela, sta z novimi navedbami, za katere ne predlagata nobenega dokaza, prekludirana (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da je ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča o položaju tega prostora ter njegovi rabi, odločitev, da gre za posebni skupni del, povezan z uporabo posameznih delov stavbe v prvem nadstropju, pravilna. Ob tem je bistveno, da posebna dela stavbe 1 in 2, locirana v pritličju hiše, v ničemer nista povezana z njegovo uporabo ter da hiša nima uporabnega podstrešnega prostora, ki bi moral biti dostopen vsem solastnikom, temveč gre v naravi le za spodnji del ostrešja strehe.

O pritožbi drugega nasprotnega udeleženca glede lastništva na posameznih delih stavbe z drvarnicami

7.Sodišče prve stopnje je v 29. do 31. točki obrazložitve sklepa izčrpno pojasnilo kriterije za odločitev o imetnikih lastninske pravice na posameznih delih stavbe z identifikacijskim znakom 0000-22222. Kot bistveno je ugotovilo, da gre za drvarnice, ki so jih stanovalci oziroma njihovi pravni predniki kupili skupaj s stanovanjsko enoto in jih od takrat dalje nemoteno uživajo. Predlagateljica je lastnica dveh stanovanj, ki ju je pridobila z dvema ločenima pravnima posloma, zato ji pripadata tudi dve drvarnici kot posamezna dela stavbe z identifikacijskima oznakama 0000-22222-4 in 0000-22222-6 do celote. Drugi nasprotni udeleženec pa je lastnik le enega stanovanja, ki mu pripada ena drvarnica. Ker so idealni solastniški deleži na tej stavbi, ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje z drvarnicami in garažo, po kupoprodajnih pogodbah odražali neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj je njihov seštevek presegal celoto, druga nasprotna udeleženka pravilnosti odločitve glede lastništva na posameznih delih stavbe z drvarnicami ne more ovreči s sklicevanjem na večji pogodbeno pridobljeni solastniški delež, kot ga ima predlagateljica.

Sklepno

8.Pritožba nasprotnih udeležencev ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza: