Jedro

Ker sklep o odreditvi pripora ni bil vročen obdolženemu, še ni postal pravnomočen, zato zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega I.V. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je zoper obdolženega I.V. s sklepom z dne 25.9.2006 odredilo pripor iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo zagovornika obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper navedeno sodno odločbo (sklep o odreditvi pripora) je vložil zagovornik obdolženca zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb kazenskega postopka oziroma iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, saj je ugotovitev, da je obdolženec na begu utemeljena in odreditev pripora zaradi begosumnosti nujna.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

V skladu s 4. odstavkom 420. člena ZKP se sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti izjemoma tudi med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vendar le zoper pravnomočno odločbo (med drugim tudi zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora). Osemdnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti začne teči od dneva vročitve sklepa obdolžencu (3. odstavek 421. člena ZKP).

V konkretni kazenski zadevi iz spisa ni razvidno, da bi bil sklep Okrožnega sodišča o odreditvi pripora vročen obdolžencu, enako pa je bil tudi sklep pritožbenega sodišča vročen le okrožnemu državnemu tožilcu ter obdolženčevemu zagovorniku odvetniku D.Č., ki je bil postavljen obdolžencu kot zagovornik po uradni dolžnosti. Višje sodišče je tako z izpodbijanim sklepom odločalo le o pritožbi obdolženčevega zagovornika. Glede na takšno procesno situacijo obdolženec svoje pravice do pritožbe še ni izkoristil oziroma bo imel možnost pritožiti se zoper sklep sodišča prve stopnje o odreditvi pripora brž, ko mu bo odločba vročena. Drugače povedano: sklep o odreditvi pripora zoper obdolženega I.V. še ni postal pravnomočen.

Obdolžencu pa kot rečeno tudi ni bila vročena odločba pritožbenega sodišča in torej rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti še sploh ni začel teči (3. odstavek 421. člena ZKP).

Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da v konkretni kazenski zadevi ni izpolnjen temeljni pogoj za odločanje o izrednem pravnem sredstvu, to je pravnomočnost izpodbijane odločbe, zaradi česar je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obdolženčev zagovornik, zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).