Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti hipotekarne kreditne pogodbe in notarskega zapisa, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, skupaj z zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa in njen izbris ter zahtevala povračilo zneska 11.841,64 EUR. S podrednim zahtevkom je zahtevala, da se sporna hipotekarna devizna kreditna pogodba in notarski zapis razvežeta, plačilo 11.841,64 EUR in izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo izbrisana vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin primarni in podredni tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti hipotekarne devizne kreditne pogodbe ter ugotovilo, da je vknjižba hipoteke neveljavna in se izbriše. V delu, ki se nanaša na podrejeni zahtevek, je prvostopenjsko sodbo razveljavilo. Nato je razveljavilo še del, ki se nanaša na kondikcijski zahtevek ter stroške, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Toženka predlaga dopustitev sledečih revizijskih vprašanj:

◦Ali je bila presoja prvostopenjskega sodišča, ki jo je potrdilo tudi pritožbeno sodišče, da pojasnilna dolžnost tožene stranke ni bila ustrezno opravljena, materialnopravno pravilna?

◦Ali je mogoče 6. člen Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK) razlagati na način, da je pojasnilna dolžnost izpolnjena zgolj, če je potrošniku/tožeči stranki predstavljen "črn scenarij" in to ne zgolj z abstraktno, temveč s konkretno ponazoritvijo porasta anuitet in končne obveznosti v EUR, ob dejstvu, da se taka zahteva v normativnem predpisu ne nahaja?

◦Ali odločitev, da je lahko pojasnilna dolžnost izpolnjena zgolj, če je potrošniku/tožeči stranki predstavljen "črn scenarij" in to ne zgolj z abstraktno, temveč s konkretno ponazoritvijo porasta anuitet in končne obveznosti v EUR, pomeni kršitev prepovedi retroaktivnosti in s tem kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, saj takšnih zahtev zakonodaja v času sklepanja kreditne pogodbe ni določala?

◦Ali uporaba standarda pojasnilne dolžnosti iz sodbe višjega sodišča (tj. da ni dovolj, da se potrošnik na podlagi pojasnil banke zaveda možnosti sprememb valutnega tveganja, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj, zlasti v dolgoročnih, več desetletij trajajočih pogodbenih razmerjih lahko znatno spremeni ter da ima to lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke), ki ga v času sklepanja ni predpisovala takrat veljavna zakonodaja, konkretno 6. člen ZPotK, pomeni kršitev prepovedi retroaktivnosti in s tem kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave, kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave?

◦Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre oziroma slabe vere tožene stranke materialnopravno pravilna?

◦Ali je mogoče 6. člen ZPotK, ki določa obveznosti pred sklenitvijo pogodbe razlagati na način, da neizpolnitev pojasnilne dolžnosti avtomatično pomeni, da je tožena stranka ravnala v slabi veri v skladu s 4. točko prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot)?

◦Ali je mogoče 4. točko prvega odstavka 24. člena ZVPot razlagati na način, kot je storilo višje sodišče v danem primeru, ko je v posledici ugotovitve, da tožena stranka ni celovito in korektno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, odločilo, da je tožena stranka s tem (avtomatično) ravnala tudi v slabi veri, zaradi česar je izpodbijana kreditna pogodba nična?

◦Ali je mogoče drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZVPot in 6. členom ZPotK razlagati na način, da se dolžnost profesionalne skrbnosti banke razteza tudi na dogodke, ki so nepričakovani, kot sta bila ukrepa Švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015, ki sta bila povod za trditve tožnika o ničnosti kreditne pogodbe?

◦Ali neupoštevanje okoliščin (nepredvidljivih, enostranskih ukrepov Švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015, ki jih je prvotoženka zatrjevala kot nenapovedljive in izredne dogodke), predstavlja absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave?

◦Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da neopravljena pojasnilna dolžnost avtomatično vodi v nepoštenost pogodbenega pogoja na podlagi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna?

◦Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede tega, da je pogodbeni pogoj nepošten na podlagi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna?

◦Ali je pravilna odločitev višjega sodišča, da sta notarski zapis SV-213/07 z dne 2. 3. 2007 in hipotekarna devizna kreditna pogodba št. 169396-001 z dne 19. 2. 2007 glede na okoliščine zadeve nična?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).