Jedro

Za vročanje tožencu velja 133. člen ZPP, na podlagi katerega se pisanje lahko izroči tudi osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. S to določbo skladna je bila vročitev tožbe B. B., ki je prav tako delal v pekarni in s katerim se je toženec izrecno dogovoril, da mu bo predajal prevzeto sodno pošto. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika (sem spada tudi primer, če pošiljke B. B. ni izročil tožencu), nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka mora v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo naložilo tožencu plačilo odpravnine v znesku 9.142,48 EUR, odškodnine za čas odpovednega roka v višini 1.142,81 EUR in nadomestila za neizkoriščen letni dopust za leto 2023 v znesku 1.402,54 EUR, vse z obrestmi od 31. 10. 2023 do plačila, ter plačilo jubilejne nagrade v znesku 689,00 EUR z obrestmi od 21. 9. 2019 do plačila. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo terjatev nad prisojenimi zneski glavnic in nad prisojenimi obrestmi. Odločilo je, da je toženec zavezanec za plačilo sodne takse v obsegu 86,79 %.

2.Zoper zamudno sodbo vlaga toženec pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ni odgovoril na tožbo, ker mu ni bila osebno vročena in zanjo ni vedel, kar pomeni, da je podan dvom o pravilni vročitvi. Sedež toženca je na naslovu A. Tu še vedno živi njegov in tožničin sin B. B. Pravdni stranki sta se s tega naslova odselili sredi leta 2022 v C. Vsa pošta, ki je bila naslovljena na toženca, je še vedno prihajala na naslov A., toženec pa je bil z B. B. dogovorjen, da mu jo preda. Ko je B. B. izvedel za toženčevo novo partnerko, je s tožencem prekinil stike. Toženec je 23. 10. 2024 prejel zamudno sodbo v odprti kuverti na okenski polici na naslovu A. Tožbe s pozivom na odgovor mu nihče ni predal, niti ni prejel obvestila o prispelem pismu, v katerem naj bi bila tožba. Ne ve, čigav je podpis na vročilnici. Njegov ni, kar izhaja iz primerjave s podpisom toženca na kopiji osebne izkaznice. Toženec je pravočasno vložil dopolnitev pritožbe, v kateri opisuje telefonski pogovor z B. B. Navaja še, da je ob vpogledu v sodni spis opazil, da poziv ni vseboval opozorila, da bo izdana zamudna sodba, če na tožbo ne bo odgovoril. V dokaz pritožbenih navedb je predložil listine, predlagal zaslišanje strank, B. B. in postavitev izvedenca grafologa.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s prvim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je prvostopenjsko sodišče utemeljilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

6.Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da je tožnica dne 30. 10. 2023 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Vtožuje plačilo denarnih terjatev. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bila tožencu tožba pravilno vročena v odgovor, in sicer dne 16. 7. 2024, skupaj s pozivom, naj nanjo odgovori. V 30‑dnevnem roku, ki se je iztekel 16. 9. 2024, nanjo ni odgovoril. Bistvo pritožbenih navedb je uveljavljanje postopkovne kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi za izdajo zamudne sodbe ne bil izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Pritožbena navedba ni utemeljena.

7.Pritožba pojasnjuje, da je bil poleg tožnice v toženčevi pekarni (družinsko podjetje s sedežem na naslovu A.) med preostalimi delavci zaposlen tudi njun sin B. B. Živeli so v stanovanjski hiši na naslovu A. Na tem naslovu B. B. še vedno živi (na podlagi darilne pogodbe s tožencem je postal lastnik hiše), medtem ko sta se pravdni stranki sredi leta 2022 odselili v novo zgrajeno hišo v C. Njuna zakonska zveza je bila 10. 3. 2023 razvezana.

8.Ker je toženec samostojni podjetnik posameznik, velja tretji odstavek 139. člena ZPP, na podlagi katerega se vročitev opravi na naslovu, ki je vpisan v register. Glede na navedeno je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje in dokazila v zvezi s tem, da toženec pred 29. 10. 2024 zaradi tožničinega onemogočanja ni mogel pridobiti uporabnega dovoljenja za hišo v C. in ni mogel prestaviti sedeža pekarne na naslov, kjer živi od sredine leta 2022. Ključno je, da je bil na dan vročanja tožbe po podatkih AJPES sedež toženca na naslovu A. (kjer je po podatkih AJPES sedež še vedno tudi na dan odločanja o pritožbi).

9.Kot navaja pritožba, je zaradi zgoraj opisanih razmer vsa pošta za toženca, vključno s sodno, prihajala na naslov A. Glede njenega vročanja tožencu ta pojasnjuje, da se je zaradi tega, ker je živel v C., sedež pekarne pa je bil na naslovu A., z B. B. dogovoril, da mu ta predaja vso pošto, tudi sodno. Včasih mu je izročil že sodno pisanje v kuverti, včasih pa obvestilo, s katerim je toženec nato sam dvignil pisanje.

10.Pritožba poudarja, da je B. B. okoli avgusta 2024 izvedel za toženčevo novo partnerko, zato je s tožencem prekinil stike. Potem, ko je toženec na naslovu A. dvignil dopisa D. d.d. o pretnji z odklopom elektrike v pekarni, je B. B. pustil obvestilo, da želi z njim govoriti oziroma naj mu ta izroči prejete položnice za električno energijo. B. B. ga je poklical in mu rekel: "Poln kurac mam tebe in tega, da moram podpisovati tvojo pošto, odkljukaj si že svoj s.p. s tega naslova." Ta telefonski razgovor pritožnika utrjuje v mnenju, da je B. B. podpisal vročitev tožbe s pozivom na odgovor, vendar pisanja nato ni izročil tožencu.

11.Že upoštevaje pritožbene navedbe, v katerih je pojasnjen ustaljen način toženčevega poslovanja s pekarno (kar se tiče vročanja pošte), je zmotno pritožbeno sklicevanje, da toženec na tožbo ni odgovoril, ker mu ni bila vročena in zanjo ni vedel. Kot je razvidno iz vročilnice, je bila tožba s pozivom upoštevaje tretji odstavek 139. člena ZPP vročena na pravilnem naslovu, t. j. A., kjer je bil sedež toženca. Četudi vročilnice ni podpisal toženec, kot to zatrjuje v pritožbi, temveč B. B., ne gre za nepravilno vročitev. Za vročanje tožencu namreč velja 133. člen ZPP, na podlagi katerega se pisanje lahko izroči tudi osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. S to določbo skladna je bila vročitev tožbe B. B., ki je prav tako delal v pekarni in s katerim se je toženec izrecno dogovoril, da mu bo predajal prevzeto sodno pošto, ki je za toženca prihajala na naslov A. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika (sem spada tudi primer, če pošiljke B. B. ni izročil tožencu), nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.

12.Za presojo pravilnosti vročitve prav tako niso pomembne obširne pritožbene navedbe (in dokazila) o okoliščinah v zvezi z razpadom zakonske zveze pravdnih strank, o tem, da se toženec in B. B. nista več razumela zaradi toženčeve nove partnerke itd. (prvi odstavek 360. člena ZPP). Toženec bi si nenazadnje lahko uredil tudi vročanje v poštni predal (139.b člen ZPP), pa tega ni storil kljub temu, da se je odselil v C. in kljub zatrjevanemu poslabšanju odnosov z B. B., s katerim je bil dogovorjen za predajanje sodne pošte, ki je prihajala na naslov A.

13.Pritožbene navedbe glede vročanja zamudne sodbe in sklepa o stroških postopka niso odločilnega pomena za presojo vročitve tožbe s pozivom na odgovor. Gre za kasnejši vročitvi drugih sodnih pisanj in torej tudi ne nujno v takšnih okoliščinah, v kakršnih je potekalo vročanje tožbe s pozivom na odgovor.

14.Pritožba navaja, da toženec ob vpogledu v sodni spis v pozivu ni opazil opozorila, da bo izdana zamudna sodba, če ne bo odgovoril na tožbo. Pritožbena navedba ni utemeljena, saj iz poziva izhaja, da vsebuje tudi to opozorilo (l. št. 8).

15.V ostalem pritožba navaja zgolj, da je tožnica podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je nezakonita. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za povsem nekonkretiziran pritožbeni očitek. Soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je tožnica pravočasno in utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi in da je upravičena do prisojenih terjatev iz delovnega razmerja.

16.S pritožbo uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, prav tako niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijani del zamudne sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

17.Toženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Glede na Odvetniško tarifo (OT) in vrednost spornega predmeta, ki je predmet izpodbijanja s pritožbo, ji pripada povračilo 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo (4. tč. tar. št. 16 OT) in 12,5 točk materialnih stroškov, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) skupaj z 22 % DDV znaša 466,65 EUR. V primeru zamude ji dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

-------------------------------

1Prim. VSL I Cp 1613/2022.