Jedro

Delavec, ki se upokoji po določbah 1. odst. 7. člena Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestruktuiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAAI - Uradni list RS, št. 56/96, 35/98), ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, ker mu je bila zavarovalna doba dokupljena in njegov položaj v razmerju do delodajalca ne more biti drugačen, kot bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačal delodajalec, ne pa država. Delavec ne more priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odst. 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur.l. RS št. 39/93). Delavec, ki mu je delodajalec ob upokojitvi dokupil delovno dobo, ni upravičen do odpravnine.

Izrek

Pritožba zoper sodbo in pritožba zoper sklep se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

I. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo odpravnine v znesku 239.907,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.2.1997 dalje ter za plačilo odškodnine za neizrabljeni letni dopust za leto 1997 v neto znesku 50.000,00 SIT (1. odstavek izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka v višini 4.725,00 SIT, svoje stroške postopka pa trpi sama (2. in 3. odstavek izreka). Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek z utemeljitvijo, da je tožnik prejel znesek 1.354.729,00 SIT za dokup zavarovalne dobe in da zaradi tega nima pravice do odpravnine ob upokojitvi. Ker je dokup plačan iz proračuna, ne pa v breme delodajalca, je tožnik do odpravnine upravičen. Glede odškodnine za letni dopust pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je bil tožnik prisiljen prositi za upokojitev, ker bi bil sicer trajni presežek s pravico do odpravnine po 36.f členu ZDR. Ker je prava nevešč, se zoper datum prenehanja delovnega razmerja ni pritožil, delodajalec pa ga ni opozoril na pravico do izrabe dopusta za tekoče leto. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90 - ZPP/77) in na pravilno uporabo materilanega prava. Ugotovilo je, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, se opredelilo do vseh odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja naslednje: Stališče sodišča prve stopnje, da delavec, ki se upokoji po določbah 1. odstavka 7. člena Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI - Ur.l. št.56/96,35/98), ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, ker mu je bila zavarovalna doba dokupljena in njegov položaj v razmerju do delodajalca ne more biti drugačen, kot bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačal delodajalec, temelji na pravilni pravni presoji. V takšnih primerih namreč dokup zavarovalne dobe namesto delodajalca plača država. Zato delavec ne more priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odstavek 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur.l. RS št. 39/93), po katerem delavec do odpravnine ob upokojitvi ni upravičen, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Takšno stališče je v podobnem primeru kot je obravnavani zavzelo tudi revizijsko sodišče - Vrhovno sodišče RS (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 281/99 z dne 18.4.2000). Zato pritožba tožeče stranke, ki se zavzema za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, ni utemeljena. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za letni dopust. Izvedeni dokazi potrjujejo, da ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke, da tožnik pred upokojitvijo letnega dopusta za leto 1997 ni izrabil. Le v primeru, če bi tožnik izrabo pripadajočega dopusta zahteval, toženec pa bi mu izrabo onemogočil, bi bil tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova. Tožnik se je z datumom prenehanja delovnega razmerja (15.2.1997) strinjal, nedvomno pa bi se lahko že tedaj pozanimal, kako je z izrabo letnega dopusta pred upokojitvijo, zato se ne more sklicevati na to, da je prava nevešča stranka. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP/77). II. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da do prejema sklepa ni vedel, katere listine je potrebno predložiti, ker o tem ni dobil nobenega obvestila, zato listine prilaga k pritožbi. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in ga oprosti plačila sodnih taks. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno odločitev, saj tožnik k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil vseh listin, ki so določene v 3. odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS št. 14/91, 38/96). Navedeni zakon izrecno določa, da je vse zahtevane listine, na podlagi katerih sodišče presoja, ali so pogoji za taksno oprostitev izpolnjeni, potrebno predložiti sodišču skupaj s predlogom za oprostitev. Zato naknadno predložene dokumentacije ni mogoče upoštevati. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP/77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP/99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).