Jedro

Rok za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga po 5. odstavku 88. člena ZDR tožniku, zaposlenemu na delovnem mestu "vodja vzdrževalne dejavnosti", je pričel teči s trenutkom, ko je Uprava RS za civilno letalstvo toženi stranki prepovedala opravljanje vzdrževalno servisne službe in ne že takrat, ko je pričel veljati pravilnik, ki je določil strožje pogoje za opravljanje vzdrževalno servisne dejavnosti, katerih tožena stranka ni (več) izpolnjevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, za poziv tožnika nazaj na delo k toženi stranki na delovno mesto vodje vzdrževalne dejavnosti, za vpis manjkajoče delovne dobe v delovno knjižico od 1.11.2003 do vrnitve na delo ter za isto obdobje obračun bruto plač, od teh zneskov plačilo prispevkov in davkov ter plačilo neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečnih neto zneskov plače, ki jih je tožnik vtoževal, poleg tega pa je sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi v celoti oz. podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi po izteku roka 30 dni od seznanitve z razlogi za redno odpoved. Ker je bil Pravilnik o vzdrževalni organizaciji objavljen v Ur. listu RS že

24.12.2002, je potrebno šteti, da od tega dne dalje teče rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V pritožbenem roku je tožnik podal tudi dopolnitev pritožbe. V tej dopolnitvi navaja, da je bil z nastopom razloga za redno odpoved delodajalec seznanjen že septembra 2002, še preden je bil Pravilnik o vzdrževalni organizaciji objavljen. To izhaja iz izpovedbe priče I. K.. Ker je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana po reteku 6-ih mesecev od nastanka razloga, je odpoved nezakonita.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. V odgovoru na pritožbo navaja, da je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v skladu z določbo 5. odst. 88. čl. ZDR. Ta odpoved ni bila podana po izteku zakonsko določenih rokov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi pravilno materialnopravno odločitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da je tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov neutemeljen, posledično pa je kot neutemeljenega pravilno zavrnilo del njegovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na reintegracijo in reparacijo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe, soglaša z dokazno oceno izvedenih dokazov in glede nje nima pomislekov. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so pri toženi stranki obstajali poslovni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je tožena stranka zaradi sprememb v predpisih, ki so urejali vzdrževanje, izvajanje sprememb in popravil zrakoplovov, motorjev, propelerjev, delov in opreme na zrakoplovih, prenehala z opravljanjem te dejavnosti. Iz tega razloga je prenehala potreba po tožnikovem delu na delovnem mestu vodja vzdrževalne dejavnosti. Področje vzdrževalne dejavnosti je bilo na novo urejeno s Pravilnikom o vzdrževalni organizaciji, potrjeni po JAR-145 (Ur. l. RS, št. 114/2002). Ta pravilnik je bil objavljen v Ur. l. RS dne 24.12.2002. Na podlagi določbe 13. čl. pravilnika je ta akt pričel veljati 25.12.2002. Z ozirom na določbo 11. čl. citiranega pravilnika so bile organizacije, ki so se ukvarjale z dejavnostjo, opredeljeno v tem pravilniku, dolžne zahteve iz S5-JAR-145 uveljaviti v 6-ih mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožena stranka z vzdrževalno dejavnostjo nadaljevala vse do

23.10.2003, ko ji je bilo opravljanje te dejavnosti po pristojnih organih Uprave RS za civilno letalstvo v Sloveniji prepovedano, saj tožena stranka ni pridobila potrebnih dovoljenj za nadaljevanje te dejavnosti, kot jih je zahteval citirani pravilnik. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnik svoje delo vodje vzdrževalne dejavnosti opravljal vse do

23.10.2003, od tedaj dalje pa je bilo toženi stranki, kot je bilo že ugotovljeno, prepovedano opravljati to dejavnost, pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je s tem dnem pričel teči rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kot je opredeljen v 5. odst. 88. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002). Ob upoštevanju navedenega je neutemeljena pritožbena navedba tožnika, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po izteku rokov iz

5. odst. 88. čl. ZDR. Iz spisovne dokumentacije je namreč razvidno, da je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala dne 28.8.2003. Neutemeljena je pritožbena trditev tožnika, da je pričel rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi teči že septembra 2002, ko se je I. K. s takratnim direktorjem tožene stranke pogovarjal o tem, kaj bo morala tožena stranka postoriti za pridobitev dovoljenja za opravljanje servisne dejavnosti po JAR predpisih. Ti pogovori in tudi izpovedba priče K., da takratni direktor tožene stranke za opravljanje servisne dejavnosti ni bil zainteresiran, ne pomenijo, da je že takrat obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožniku.

Poslovni razlog je nastal, ko je bilo ugotovljeno, da tožena stranka ne bo mogla več opravljati servisne dejavnosti, to pa je bilo takrat, ko ji je pristojni organ to dejavnost prepovedal opravljati, ker ni izpolnjevala predpisanih pogojev za opravljanje te dejavnosti. Glede na to pa je neutemeljena tudi pritožbena navedba tožnika, da je rok iz 5. odst. 88. čl. ZDR pričel teči 25.12.2002, ko je pričel veljati Pravilnik o vzdrževalni organizaciji.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso bili podani, niti niso bili podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodiče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče o stroških tožene stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo ni odločalo, ker jih ta v postopku ni priglasila.