Jedro

Obstoj ali visečnost pravde je posebno stanje pravde, ki preneha, ko postane sodba pravnomočna. Ker je zamudna sodba iz te pravde postala pravnomočna, se mora zavreči tožba iz druge pravde, ker ima pravnomočnost prednost pred litispendenco.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je zahteval vrnitev 6.000.000 SIT (sedaj 25.037,56 EUR) posojila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9.8.2001 do plačila. Ker tožena stranka v 30 dneh ni odgovorila na tožbo, je sodišče izdalo sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo). Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na stališču, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 73/2007, v nadaljevanju ZPP).

Tožena stranka ne soglaša z navedeno presojo sodišč. V reviziji zatrjuje, da je podana litispendenca in se sklicuje na spor pred naslovnim sodiščem pod opr. št. P 363/2003. Meni, da je dolžno sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati, ali o zahtevku že teče pravda pred istim sodiščem. Sodišči prve in druge stopnje sta bistveno kršili določbe pravdnega postopka, ker sta sodili o zahtevku, o katerem že teče druga pravda (8. in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s prvo točko prvega odstavka 370. člena ZPP se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona, razen (med drugim) če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda (12. točka drugega odstavka 339. člena).

Tožena stranka, ki uveljavlja kršitev, da je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda pred naslovnim sodiščem pod opr. št. P 363/2003, torej uveljavlja revizijski razlog, zaradi katerega revizije ni dopustno vložiti. Obstoj ali visečnost pravde je posebno stanje pravde, ki preneha, ko postane sodba pravnomočna. Ker je zamudna sodba iz te pravde postala pravnomočna, se mora zavreči tožba iz druge pravde, ker ima pravnomočnost prednost pred litispendenco.

Kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožena stranka ni konkretizirala in je zato revizijsko sodišče ni upoštevalo. Revizijsko sodišče ne pazi na bistvene kršitve postopka po uradni dolžnosti, zaradi česar je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka obrazložiti in konkretizirati. Dolžnosti obrazložitve revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni dopustno obiti na način, da stranka zgolj navede posamezen člen, katerega kršitev naj bi bila podana in na revizijsko sodišče prevali breme iskanja pavšalno zatrjevanih kršitev.

Reviziji zato ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi, zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).