Jedro

V času veljavnosti ZZZDR, ki ni vseboval določb o začasnih odredbah in so se te izdajale na podlagi 411. člena ZPP, se je res izoblikovala sodna praksa, da je z začasno odredbo treba zagotoviti le najnujnejše preživljanje otroka, a novejša teorija tako prakso kritizira.

Izrek ukrepa vključitve v program DNK predpostavlja vsaj minimalno pripravljenost in motivacijo udeleženca za sodelovanje, saj je učinkovitost programa odvisna zlasti od tega.

S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Te bodo zagotovljene le, če bodo stiki izvajani v zadostnem obsegu, da ne bo prišlo do odtujitve med otrokoma in očetom. Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki spremeni tako, da se določi začasna preživnina za mld. A. A. v višini 175 EUR mesečno in za mld. B. A. 235 EUR mesečno, pri čemer se preživnina plačuje na račun predlagateljice št. 000, ki je odprt pri Banki C. d. d., in sicer do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po zapadlosti posameznega zneska preživnine do plačila, pri čemer je zneske preživnine, ki bodo zapadli v plačilo do pravnomočnosti tega sklepa, dolžan plačati v roku 15 dni. Tako določeno preživnino plačuje nasprotni udeleženec do prve valorizacije preživnine, od tedaj dalje pa v valoriziranem znesku po vsakokratnem obvestilu pristojnega CSD.

II.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep I.1. točki spremeni tako, da stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD potekajo vsako sredo od 14.00 do 15.00. Vse ostale določbe ureditve stikov iz I. točke sklepa ostanejo nespremenjene.

III.V preostalem delu se obe pritožbi zavrneta in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

IV.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) delno ugodilo predlogu predlagateljice za začasno odredbo in določilo začasne stike med mld. A. A. in B. A. ter nasprotnim udeležencem, ki potekajo v prostorih CSD D., vsako drugo sredo od 14.00 do 15.00 pod nadzorom strokovnega delavca CSD. Določilo je še: - da CSD mesečno poroča o stikih, - da začasna odredba stopi v veljavo z izdajo in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oz. do drugačne odločitve sodišča, vendar najdlje devet mesecev od izvedbe prvega stika pod nadzorom, da - pravno sredstvo zoper sklep ne zadrži njene izvršitve, za primer kršitve obveznosti pa je izreklo denarno kazen 500 EUR. Kar je predlagateljica predlagala več ali drugače je (II.) zavrnilo.

1.V celoti je zavrnilo (III.) predlog nasprotnega udeleženca za začasno odredbo in sklenilo (IV.), da se odločitev o stroških zavarovanja pridrži za končno odločbo.

2.V pravočasni pritožbi predlagateljica uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) in predlaga spremembo sklepa v njej zavrnjenem delu (II. točka).

2.Navaja, da je neživljenjsko, da bi nasprotni udeleženec, za katerega je sodišče ugotovilo, da ogroža otroka, zanju odločal o vsakodnevnih stvareh. Ravnanja očeta kažejo, da vsaj trenutno ni zmožen ustrezno poskrbeti za koristi otrok. Pri tem se sklicuje na sklep VSL IV Cp 859/2020, iz katerega je razvidno, da je začasna odredba o zaupanju otroka enemu od staršev dopustna, če je podana ogroženost otroka, četudi je v teku postopek o dokončni odločitvi. Nadalje predlagateljica nasprotuje zavrnitvi predloga za začasno določitev preživnine in opozarja na spremenjeno sodno prakso: starejša je poudarjala, da je treba zagotoviti le nujno preživljanje, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti, novejša pa upošteva vse otrokove potrebe, pomembne za njegov uspešen razvoj (IV Cp 977/2020, IV Cp 809/2020, IV Cp 1196/2023).

2.Glede zavrnitve predloga za napotitev nasprotnega udeleženca na ustrezno terapijo navaja, da je izkazano, da je bil nasilen nad njo in otrokoma, zato ne vzdrži sklepanje, da je za varstvo otrok dovolj, da se določijo stiki pod nadzorom, ampak bi se moral udeležiti terapije. Njegov odnos se dolgoročno ne bo spremenil, če se ne bo udeležil terapije, nasilje se je namreč dogajalo več let, iz njegovega ravnanja pa ni razvidna kakršna koli refleksija ali zavedanje o vplivu nasilja na otroka, kar kaže na potrebo po strokovni pomoči. V primeru samostojnih stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma obstaja verjetnost ponovitve nasilja. Napotitev na terapijo ni kazen, ampak očetu nudi možnost spremembe in preprečuje nadaljnje ogrožanje otrok.

3.Nasprotni udeleženec pritožbi predlagateljice nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4.Tudi nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa v njemu zavrnjenem delu oz. predlagateljici ugodenemu delu (I. in III. točka), podredno predlaga vsaj razveljavitev sklepa.

4.Meni, da ni vzdržno, da so stiki le vsakih 14 dni, ampak naj se določijo, kot je predlagal (vsak torek od zaključka pouka oz. vrtca do srede zjutraj ter vsak drugi vikend). Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo, da se pravica do stikov lahko odvzame le izjemoma, da je izhodišče pri omejitvi ogroženost otroka, da je namen stikov v zagotavljanju otrokove koristi in da je pravica do stikov absolutna pravica. Iz obrazložitve ne izhaja, da bi nenadzorovani stiki resno škodovali duševnemu in telesnemu razvoju otrok in da so v nasprotju s koristmi otrok. Nasprotni udeleženec opozarja, da ni niti z najmanjšo stopnjo izkazano, da je izvajal nasilje nad predlagateljico in otrokoma. V sklepu nasilje ni omenjeno niti z eno besedo, sklep se le pavšalno sklicuje na odločitve v kazenskem postopku in postopku po Zakonu o preprečevanja nasilja v družini (v nadaljevanju: ZPND), z vsebino pa se sodišče ni ukvarjalo. Gre za absolutno bistveno kršitev postopka, saj sodišče ni vpogledalo v spis IX Kpd 001/2026, s čimer bi se potrdilo, da nasilja ni bilo. V nadaljevanju pritožba odgovarja na nasprotnemu udeležencu očitano nasilje. Pomembno poudarja, da CSD njihove družine v preteklosti ni obravnaval. Da ni bil nasilen do predlagateljice, izkazuje tudi obširna predložena SMS komunikacija med njima. Če je sin logopedinji med obravnavo podal navedbe o cukanju za lase, ni mogoče sklepati, da je res prišlo do nasilja. Logopedinja ni usposobljena za prepoznavanje nasilja, sodišče bi moralo postaviti izvedenca klinične psihologije. Predlagateljica je trdila, da je bil nasprotni udeleženec nasilen že dve leti, zato je čudno, da bi sin tako izjavil šele po razhodu predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Možno je, da je bila izjava izvzeta iz konteksta. Sodišče prve stopnje je tudi prezrlo izjave nasprotnega udeleženca, da predlagateljica vpliva na mnenje otrok glede očeta.

4.Sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločitve, da so stiki enkrat na 14 dni po eno uro - stiki pod nadzorom lahko namreč trajajo 2 uri na teden. Storiti je treba vse, da se stiki ne omejijo tako, da bo škodljivo za otroka in da bo prišlo do odtujitve. Opozarja še, da otroka z očetom ne moreta navezati normalnega stika, zato stiki pod nadzorom ne zadoščajo.

5.Predlagateljica pritožbi nasprotnega udeleženca nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

6.Pritožbi sta delno utemeljeni.

O ZAČASNI PREŽIVNINI:

6.Predlagateljica v pritožbi pravilno opozarja na spremenjeno sodno prakso glede začasne določitve preživnine. V zadevi VSL IV Cp 977/2020 je bilo poudarjeno, da je stališče, da bi bila izdaja začasne odredbe glede začasne določitve preživnine možna le, če mati ne bi mogla sama zagotoviti najosnovnejših otrokovih potreb, materialnopravno zmotno. V času veljavnosti ZZZDR, ki ni vseboval določb o začasnih odredbah in so se te izdajale na podlagi 411. člena ZPP, se je res izoblikovala sodna praksa, da je z začasno odredbo treba zagotoviti le najnujnejše preživljanje otroka, a novejša teorija tako prakso kritizira. Kot je razvidno iz predloga za zavarovanje z začasno odredbo, nasprotni udeleženec ne prispeva nobene preživnine, česar sam v svojih vlogah tudi ni prerekal. Glede na novejšo sodno prakso obstoj takih okoliščin, ko je na materi celotno breme preživljanja otrok, pri čemer ta ne zmore zagotavljati več kot le eksistenčne potrebe otroka, pomeni verjetno nevarnost, da bo ogrožen psihofizični razvoj otrok. Tudi večletno življenje (da ne rečemo životarjenje) v relativnem pomanjkanju in odrekanju, na robu revščine, ko so otroci prikrajšani za marsikaj, kar je sicer na voljo njihovim vrstnikom, namreč pomeni ogroženost skladnega duševnega in telesnega razvoja otrok v smislu 157. in 161. člena DZ.

1.Po presoji pritožbenega sodišča dokazi, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, potrjujejo verjetnost, da je bil nasprotni udeleženec nasilen do predlagateljice in otrok. Nasprotni udeleženec sicer očita sodišču, da se je pavšalno sklicevalo na odločitve v kazenskem postopku in postopku po ZPND, a vendar za izdajo začasne odredbe zadošča, da je sodišče v dokaznem postopku prebralo sklepe. Pogoj za izrek ukrepov, ki jih določa 19. člen ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek). Iz spisa je razvidno, da je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani V N 258/2026 nasprotnemu udeležencu zaradi verjetno ugotovljenega nasilja za 12 mesecev med drugim prepovedano vzpostavljati ali navezovati kakršnekoli stike s predlagateljico in mld. otrokoma, ter se zadrževati na razdalji, krajši od 200 metrov od naslova, kjer biva predlagateljica z otrokoma; od Osnovne šole E., ki jo obiskuje mld. A. A.; od Vrtca F., ki ga obiskuje mld. B. A.; in od delovnega mesta predlagateljice. Pogoj za tak ukrep je vsekakor ugotovljena verjetnost nasilja, kar pa zaradi uvodoma pojasnjene hitrosti postopka zavarovanja zadošča tudi za izdajo začasne odredbe. Vsi nadaljnji pritožbeni pomisleki nasprotnega udeleženca ter njegove trditve, da ni izvajal nasilja, bodo obravnavani v rednem postopku, katerega rezultat bo tudi končna odločitev o vseh vprašanjih, izpostavljenih v predlogu za začetek postopka.

2.Logopedinjina izjava o tistem, kar ji je povedal otrok, ni edini dokaz, na katerega se je sodišče oprlo, ko je ugotavljalo verjeten obstoj nasilja nad otrokoma, ampak je to izjavo upoštevalo skupaj z ugotovitvami iz navedenih policijskih in sodnih odločb.

O ZAČASNIH STIKIH POD NADZOROM:

3.V tem delu pa je delno utemeljena pritožba nasprotnega udeleženca. Prvi odstavek 141. člena DZ določa, da ima otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Te bodo zagotovljene le, če bodo stiki izvajani v zadostnem obsegu, da ne bo prišlo do odtujitve med otrokoma in očetom. Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.

3.V sodni praksi je že bilo poudarjeno, da premalo stikov lahko povzroči otrokovo odtujenost od očeta, kar lahko vpliva na otrokov razvoj in s tem verjetnost nastanka (bodoče) škode. Zato je bil nujen poseg v začasno odločitev o stikih, da se ti izvajajo bolj pogosto: enkrat tedensko v trajanju ene ure. Nikjer namreč ni izkazano, da bi tako določeni pogostejši stiki ogrožali otroka. Takšen začasen režim stikov se bo ob upoštevanju vseh okoliščin primera - zlasti verjetno ugotovljenega nasilja, ki ga je nasprotni udeleženec izvajal tudi nad otrokoma - izvajal pod nadzorom strokovnega delavca CSD, s čimer bo odpravljena nevarnost morebitne ponovitve nasilja s strani nasprotnega udeleženca.

4.Po ugotovitvi, da v delu, v katerem odločitev sodišča prve stopnje ni spremenjena, niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

5.Odločitev o stroških temelji na šestem odstavku 163. člena ZPP.

-------------------------------

1Predlog predlagateljice je zavrnjen v delu, ko je predlagala, da se ji otroka začasno zaupata v varstvo in vzgojo, glede določitve začasne preživnine in glede napotitve nasprotnega udeleženca na ustrezne terapije.

2V nadaljevanju tudi: "mati".

3Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

4Uradni list RS, št. 16/2019.

5Tudi v nadaljevanju bodo določbe ZPP uporabljene v zvezi z 42. členom ZNP-1.

6V nadaljevanju tudi: "oče".

7V predlogu za začasno odredbo navaja terapijo v okviru Društva za nenasilno komunikacijo (v nadaljevanju: DNK) ali druge ustrezne ustanove.

8Uradni list RS, št. 16/2008, s spremembami.

9Začasno odredbo o preživljanju otroka predvideva šesta alineja prvega odstavka 162. člena DZ.

10N. Pogorelčnik Vogrinc, komentar 161. člena DZ v: B. Novak (ur.) et. al., Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 512.

11VSL sklep IV Cp 748/2026 z dne 16. 6. 2026.

12A 15-17 in B 254.

13Glej opombo 22 izpodbijanega sklepa.

14Npr. tudi večja odtujitev otrok od očeta.

15Zaupanje otrok enemu ali drugemu staršu, skupno varstvo in vzgoja.

16V navedeni zadevi je mati ovirala oziroma praktično že onemogočala stike očeta z otroki, hkrati pa delovala na otroke v smeri, da bodo stike z očetom začeli sami odklanjati, zato je sodišče začasno zaupalo otroke v varstvo in vzgojo očetu. Pojasnilo je, da bi lahko, če sodišče ne bi odreagiralo takoj, ko je z visoko stopnjo verjetnosti zaznalo, da mati očetu odtujuje otroke, neukrepanje privedlo do situacije, da bi odtujenost napredovala do tiste stopnje, ko običajno stiki ne bi bili več otrokom v korist (prim. ESČP: Plaza proti Poljski št. 18830/07 ter Kacper Nowakowski proti Poljski št. 32407/13).

17Glej VSL sklep IV Cp 1036/2022, VSL sklep IV Cp 174/2020, VSL sklep IV Cp 859/2020 in drugi.

18VSRS sklep II Ips 706/2009.