Jedro

Zahteva za razkritje podatkov se nanaša na podatke javnega naročila, zato je bila tožena stranka dolžna uporabiti določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Prav tako je tožena stranka, ki je presojala naravo zahtevanih podatkov, te podatke, ob upoštevanju določb ZJN-3, predvsem določbe 35. člena tega zakona (zaupnost), pravilno presojala tako, da je ločila presojo podatkov iz ponudbene dokumentacije za javno naročilo in podatkov iz računov, dobropisov in finančnih dobropisov izdanih po že sklenjeni pogodbi o navedenem javnem naročilu. Ugotovila je, da so določeni podatki, ki so vezani na sam postopek javnega naročanja, že po določbah ZJN-3 opredeljeni kot javni. To pomeni, da za te podatke, ne glede na to, da jih gospodarska družba opredeli kot poslovno skrivnost, izjema poslovne skrivnosti opredeljena v določbi 2. alinee prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev.

Ker so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti, je tožena stranka pravilno ugotovila, da podatki o tem, kateri izdelki so bili dobavljeni in po kakšni ceni, predstavljajo informacijo o porabi javnih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad (organ), je z odločbo št. 090-6/2016/15 z dne 24. 5. 2016 v 1. točki izreka odločil, da se zahtevi prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanaša na vpogled v ponudbo ponudnika A. d.o.o. za javno naročilo JN 14334/2013 z dne 12. 11. 2013, v celotno korespondenco med naročnikom in ponudnikom A. d.o.o., in sicer po odpiranju ponudb do izdaje odločitve pri javnem naročilu JN 14334/2013 z dne 12. 11. 2013, in vse račune izbranega dobavitelja Inpos d.o.o. ter celotno njegovo korespondenco z naročnikom od leta 2014 dalje, glede dobav po javnem naročilu JN 14334/2013 z dne 12. 11. 2013, delno ugodi tako, da se prosilcu omogoči vpogled v navedeno dokumentacijo, izbrišejo pa se podatki, ki so v skladu s sklepom družbe A. d.o.o. opredeljeni kot poslovna skrivnost, to so ponujeni artikel, proizvajalec, šifra artikla, pakiranje, tehnični listi, certifikati, vzorci, reference gospodarskih družb, osebni podatki zakonitih zastopnikov, stolpci v ponudbenem predračunu čistila in čistilni pribor (komercialni naziv in proizvajalec, šifra artikla), stolpci v ponudbenem predračunu čistila (pakiranje, okolju prijazna čistila, komercialni nazivi in proizvajalec, šifra artikla, srednja stopnja koncentracije, potrebne količina ponujenega sredstva), podatki na računih (skladišče, datum opravljene dobave blaga, datum valute, dostava, naročilnica, pogodba, projekt, PE/Strm, izvorni dokument, ključ dokumenta, šifra, opis artikla - komercialni naziv, stopnja rabata, vrednost rabata, komercialist). V 2. točki izreka je organ odločil, da je prosilec, B. d.o.o., dolžan plačati materialne stroške vpogleda v zahtevane informacije javnega značaja v roku 15 dni od prejema računa in v 3. točki odločil, da posebni stroški postopka niso nastali.

2. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je v izpodbijani odločbi, na podlagi pritožbe prosilca B.d.o.o. odločil, da se pritožbi prosilca delno ugodi in se odločba v zavrnilnem delu delno odpravi ter odločil, da mora organ prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente: račune, dobropise in finančne dobropise podjetja A. d.o.o., izdane organu na podlagi javnega naročila št. JN 14334/2013 od leta 2014 naprej, pri čemer mora na dokumentih prikriti podatke o skladišču, datumu opravljene dobave blaga/opravljanje storitve, datumu valute, PE/Strm, številki naročilnice, številki pogodbe, izvornem dokumentu, ključ dokumenta, šifra posameznih izdelkov, rabatih za posamezne izdelke, skupnem zneskom pred rabatom, skupnem rabatu ter ime in priimek komercialista; ponudbeni predračun oziroma tabelo "Potrebe - čistila, čistilni pribor in koncentrati", pri čemer mora prikriti podatke o komercialnem nazivu in proizvajalcu artikla ter šifri artikla; ponudbeni predračun oziroma tabela "čistila", pri čemer mora prikriti podatke o komercialnem nazivu in proizvajalcu artikla ter šifri artikla; pooblastila za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe, to je ponudnikove zakonite zastopnike - za C.C., Č.Č. in D.D., pri čemer mora prekriti podatke o EMŠO, datumu, kraju, občini ter državi rojstva, državljanstvu ter prejšnjem priimku in izjavo - potrdilo reference podjetja E. d.d., pri čemer mora prikriti podatek o pogodbi na podlagi katere je bil posel opravljen in datumu sklenitve te pogodbe, podatke o imenu, priimku in telefonski številki kontaktne osebe ter ime in priimek potrjevalca reference za E. d.d. V 2. točki izreka je Informacijski pooblaščenec odločil, da se pritožba zavrne v preostalem delu; da se zavrne pritožba prosilca z dne 1. 6. 2016 zoper račun št. 203-100-16-0022 z dne 25. 5. 2016 Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (3. točka izreka) in v 4. točki izreka, da v postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

3. Obrazložitev izpodbijanega akta temelji na ugotovitvi, da so predmet pritožbenega postopka, glede na predloženo dokumentacijo, prekriti podatki v dokumentih navedenih v izreku prvostopenjske odločbe. Nadalje temelji na ugotovitvi, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga, saj jih je 24. 11. 2016 posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.

4. IP je v nadaljevanju ugotavljal ali podatki, ki jih je organ prekril, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje prvi odstavek 6. člena in 6.a člen ZDIJZ.

5. IP se je najprej opredelil do obstoja izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dostop do zahtevanih podatkov je namreč organ zavrnil zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti, ki je opredeljena v določbi 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Podjetje A. d.o.o. je sprejelo Sklep o določitvi zaupnih podatkov z dne 18. 12. 2013, kot poslovna skrivnost pa so bili določeni tudi nadaljnji podatki, ki jih je podjetje A. d.o.o. organu posredovalo dne 10. 5. 2016. Navedeno pomeni, da je bil izpolnjen subjektivni kriterij za določitev teh podatkov za poslovno skrivnost, zato IP za te podatke ni preverjal še obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju.

6. IP je ugotovil, da so predmet pritožbenega postopka v konkretnem primeru podatki iz ponudbene dokumentacije za javno naročilo JN 14334/2013 in podatki iz računov, dobropisov in finančnih dobropisov izdanih po že sklenjeni pogodbi o navedenem javnem naročilu. V zvezi s podatki iz ponudbene dokumentacije je treba upoštevati, da gre za podatke, ki so v skladu z določbami ZJN-3, zaradi načela transparentnosti, izrecno določeni (nekateri podatki) kot javni in zanje izjema poslovne skrivnosti, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev.

7. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni podatki navedeni v tej določbi. Prav tako je v konkretnem primeru, ker gre za izbranega ponudnika, treba upoštevati tudi določbo 1. alinee tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali javna naročila, določata drugače. Ugotovljeno je bilo, da javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v podatkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je javnosti dopustno razkriti tudi na podlagi 1. alinee tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Temu pogoju ne bi bilo zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje, kar je že pojasnilo Upravno sodišče v sodbi, št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010. 8. Dokumenti, ki vsebujejo informacije o porabi javnih sredstev oziroma informacije iz določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-2, predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. IP je ob vpogledu v zahtevane informacije ugotovil, da je na podlagi izjeme poslovne skrivnosti v ponudbeni dokumentaciji organ zavrnil dostop do podatkov o komercialnem nazivu in proizvajalcu ter šifri artikla v ponudbenem predračunu oziroma tabeli "Potrebe - čistila, čistilni pribor in koncentrati" do podatkov o načinu pakiranja, skladnosti z Uredbo o zelenem javnem naročanju, komercialnem nazivu, proizvajalcu, šifri, srednji stopnji koncentracije ter potrebni količini artikla v ponudbenem predračunu oziroma tabele "Čistila" do referenčnega potrdila gospodarskega subjekta E. d.d. ter do osebnih podatkov zakonitih zastopnikov v pooblastilih za pridobitev potrdila iz kazenske evidence.

9. Opredelil se je do pogojev in meril razpisne dokumentacije in ugotovil, da podatki o komercialnem nazivu, proizvajalcu in šifri artikla ter osebni podatki zakonitih zastopnikov ne predstavljajo informacije oziroma dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, prav tako iz nje ne izhaja, da bi bili za izbor ponudnika relevantni rojstni podatki, EMŠO, državljanstvo ali prejšnji priimek zakonitih zastopnikov ponudnika. Navedeni podatki tako po ugotovitvah IP ne predstavljajo informacij oziroma dokazil o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, zato ni pravne podlage za njihov razkritje.

10. Drugače je bilo ugotovljeno glede ostalih podatkov iz ponudbenega predračuna oziroma tabele, ki se nanašajo na tabelo "Čistila". Ti podatki predstavljajo informacije o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije javnega naročila, zato jih ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost. 11. Prav tako je IP ugotovil, da ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost dokumenta, Izjava - potrdilo reference gospodarskega subjekta E. d.d., saj so podatki o potrjevalcu reference, datumih dobavljanja blaga, znesku, oceni sodelovanja ter kraju in datumu podpisa reference podatki, s katerimi se dokazujejo pogoji razpisa glede referenc in jih zato ni mogoče predstavljati kot poslovno skrivnost. Drugače pa IP ugotavlja glede podatka o sami pogodbi, na podlagi katere je bil posel opravljen, podatkov kontaktne osebe ter podatkov o imenu in priimku pooblaščene osebe, potrjevalca reference ter ponudniki, ki ne predstavljajo informacij o izpolnjevanju razpisnih pogojev in so lahko označeni kot poslovna skrivnost. 12. Kljub temu je IP ugotovil, da je treba podatek o imenu in priimku pooblaščene osebe ponudnika v dokumentu Izjava - potrdilo reference gospodarskega subjekta E. d.d. razkriti. Gre namreč za ime in priimek zakonitega zastopnika ponudnika, zaradi česar gre za javni podatek že na podlagi določb Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg). Enako je IP ugotovil glede podatkov o naslovih stalnega/začasnega bivališča zakonitih zastopnikov v pooblastilih za pridobitev potrdila iz kazenske evidence, ker gre za podatke javne na podlagi določb ZSReg. Ker so torej podatki o imenu in priimku ter naslovu prebivališča zakonitega zastopnika gospodarske družbe javni že po zakonu, v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost. 13. Ob upoštevanju navedenega je torej IP glede prvega sklopa informacij iz ponudbene dokumentacije ugotovil, da je treba dopustiti dostop do podatkov o naslovu prebivališča zakonitih zastopnikov ponudnika v pooblastilih za pridobitev potrdila iz kazenske evidence, do podatkov o potrjevalcu reference, datumih dobavljanja blaga, znesku, oceni sodelovanja, kraju in datumu podpisa reference ter podatkov pooblaščene osebe ponudnika v referenčnem potrdilu gospodarskega subjekta E. d.d. ter do naslednjih podatkov in ponudbenega predračuna oziroma tabele "Čistila" stranskega udeleženca: podatek o načinu pakiranja, podatek o tem, ali gre za okolju prijazno čistilo, skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju, podatek o srednji koncentraciji ter podatek o potrebni količini ponujenega sredstva v koncentratu za iskano količino delovne raztopine. Navedeni podatki namreč ne morejo biti označeni za poslovno skrivnost na podlagi veljavne zakonodaje. IP pa je pritrdil organu in zavrnil pritožbo prosilca do podatkov o komercialnem nazivu in proizvajalcu ter šifri artikla v tabelah oziroma ponudbenih predračunih "potrebe - čistila, čistilni pribor in koncentrati" in "Čistila", podatkov o EMŠO, prejšnjem priimku, državljanstvu ter rojstnih podatkov zakonitih zastopnikov v pooblastilih za pridobitev potrdila gospodarskega subjekta d.d.: podatek o sami pogodbi na podlagi katere je bil posel opravljen, podatki kontaktne osebe ter podatki o imenu in priimku pooblaščene osebe potrjevalca reference. Navedeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju in s tem izjemo do prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer ni zakonske podlage za njihovo razkritje v postopkih po ZDIJZ.

14. V drugem sklopu pa je IP ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za razkritje podatkov iz računov, finančnih dobropisov in dobropisov izdanih po sklenitvi pogodbe na podlagi javnega naročila. Preverjal je predvsem, ali prekriti podatki predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Glede na določbo 1 alinee tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javna naročila ali zakon, ki ureja javne finance, določata drugače. Podatki o porabi javnih sredstev so torej vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti. IP je ugotovil, da so v zahtevanih računih, finančnih dobropisih in dobropisih prekriti podatki o skladišču, datumu opravljene dobave blaga, načinu dostave, PE/Strm, številki naročilnice oziroma pogodbe, ključu dokumenta, šifrah in opisih posameznih izdelkov, rabatu pri posameznih izdelkih, skupnem znesku pred rabatom, celotnem rabatu ter imenu in priimku komercialista. Podatki o tem, kateri izdelki so bili dobavljeni in po kakšni ceni, predstavljajo informacijo o porabi javnih sredstev. To velja tudi za podatke o proizvajalcu blaga. Enako velja za podatek o načinu dostave blaga, saj prevzemanje blaga na sedežu ponudnika ali v kakšnem drugem kraju lahko za organ predstavlja drugačen strošek, kot dostava neposredno v prostore organa. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ neutemeljeno prekril podatke o opisih posameznih izdelkov in načinu dostave, saj gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, kar pa ne velja za ostale prekrite podatke v računih, kot so podatki o skladišču, datumu opravljene dobave blaga, PE/Strm, št. naročilnice oziroma pogodbe, ključu dokumenta, šifrah posameznih izdelkov, rabatu pri posameznih izdelkih, skupnem znesku pred rabatov, celotnem rabatu ter imenu in priimku komercialista. Ti podatki po ugotovitvah IP v konkretnem primeru ne predstavljajo informacij o porabi javnih sredstev zaradi česar je dostop do njih na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba zavrniti.

15. Pri pregledu prekritih podatkov v zahtevani dokumentaciji IP ugotavlja, da nekateri med njimi predstavljajo tudi osebne podatke, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ namreč zavrne dostop do informacij javnega značaja, če se ta podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebne podatke glede na to definicijo v konkretnem primeru predstavljajo podatki o zakonitih zastopnikih iz pooblastil za pridobitev potrdila iz kazenske evidence, podatki o imenu in priimku pooblaščene osebe potrjevalca reference in pooblaščene osebe ponudnika v dokumentu "izjava - potrdilo reference" za E. d.d. ter podatki o imenu in priimku komercialista stranskega udeleženca v podpisih na računih in dobavnicah tega subjekta. IP ob upoštevanju določbe 9. člen ZVOP-1 ugotavlja, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za razkritje rojstnih podatkov, podatkov o državljanstvu, prejšnjem priimku in EMŠO zakonitih zastopnikov iz pooblastil za pridobitev potrdila iz kazenske evidence, podatkov o imenu in priimku pooblaščene osebe potrjevalca reference ter podatkov o imenu in priimku komercialista stranskega udeleženca v podpisih na računih in dobavnicah tega subjekta. Drugače IP ugotavlja glede podatkov o priimku in naslov prebivališča zakonitih zastopnikov iz pooblastil za pridobitev potrdila iz kazenske evidence ter imenu in priimku pooblaščene osebe ponudnika, ki je hkrati tudi njegov zakoniti zastopnik v dokumentu "Izjava - potrdilo reference" za E. d.d., ker gre za javne podatke na podlagi določb ZSReg, ki so prosto dostopni v Poslovnem registru Slovenije na spletni strani AJPES.

16. V zvezi s pritožbo zoper plačilo stroškov je IP pojasnil, da so le-ti urejeni v določbi od 34. do 36. člena ZDIJZ in da prvi odstavek 34. člena ZDIJZ določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Iz spornega računa z dne 25. 5. 2016 izhaja, da je organ prosilcu zaračunal stroške fotokopiranja 898 strani in v računu zajel le tiste strani dokumentov, v katerih je moral podatke prekrivati in zato tiste strani dokumentov moral kopirati. Ob upoštevanju 17. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja je organ pravilno zaračunal stroške.

17. Tožeča stranka, A. d.o.o. Celje, vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ter nepravilne uporabe ZGD-1, ZDIJZ in ZJN-3. Pojasnjuje, da se s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti poslovna skrivnost varuje z namenom zagotavljanja konkurenčne prednosti na trgu. Z razkritjem tega podatka bi tožeča stranka izgubila svoje konkurenčno prednost na trgu. V postopkih javnih razpisov je namreč najpomembnejša cena, ki jo ponudniki dosežejo pri svojih dobaviteljih in s tem lahko uspešno konkurirajo na javnih razpisih. Z vpogledom v podatke "komercialni naziv in proizvajalec in ponudnikova šifra artikla", pa se razkrije proizvajalca, pri katerem ponudnik posamezne izdelke kupuje. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prekrijejo podatki o komercialnem nazivu in proizvajalcu artikla ter šifri artikla samo pri ponudbenem predračunu oziroma tabeli "čistila", medtem ko se navedeni podatki "komerciali naziv, proizvajalec artikla ter šifra artikla" pri računih, dobropisih ter finančnih dobropisih tožeče stranke ne prekrivajo oziroma je razkritje dopuščeno. S takim dejanje bo tožeči stranki povzročena občutna gospodarska škoda in izguba konkurenčne prednosti.

18. Tožeča stranka navaja in pojasnjuje, da bo s pridobljeno informacijo o ceni in komercialnem nazivu proizvajalca konkurenca pridobila določene podatke in na njihovi podlagi začela izvajati pritisk na ceno pri proizvajalcu ter s tem poskušala doseči boljše pogoje, s tem pa bo povzročila izgubo konkurenčne prednosti tožeče stranke na trgu. Pridobila bo tudi informacijo, s katerimi tujimi dobavitelji je tožeča stranka sodelovala v postopku javnega razpisa. Ta podatek pa bo lahko po razkritju izrabljen tako, da bo konkurenca za nabavo blaga pri tem proizvajalcu pridobila boljše pogoje. Z razkritjem komercialnih nazivov proizvajalca in koncentracije lahko pride do izgube konkurenčne prednosti tožeče stranke tudi pri blagoznanostvu ponujenih artiklov, katero je tožeča stranka gradila vrsto let na preteklih razpisih, na podlagi katerih je ponudila cca 200 artiklov. Pojasnjuje tudi, da družba Praetor d.o.o. ne nastopa v širšem interesu, ampak ima lahko tudi osebni interes. Pojasnjuje, da je bila v predmetnem razpisu razlika med izbranim ponudnikom in drugim ponudnikom le 3,8%, zato je varovanje podatkov v konkurenčnem boju med ponudniki izjemnega pomena.

19. Poslovanje oziroma udeležba na javnih razpisih se občutno razlikuje od poslovanja z gospodarskimi družbami, kjer gre poslovanje v smeri reklamiranja, kjer sta strogo varovana tako cena, kot rabati, pri poslovanju z javnimi podjetji pa morajo biti komercialni nazivi skriti, da se ne razkrijejo nabavni viri. Po ZJN-2 je javna samo cena ponujenega proizvoda. Ponovno se sklicuje na podatek o določitvi poslovne skrivnosti, zato je odločitev tožene stranke v izpodbijem delu v nasprotju z določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tožeča stranka na podlagi navedenega predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi.

20. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in odgovor na tožbo, v katerem je predlagala, da sodišče tožbo zavrne. Pojasnila je, da je iz tožbe razvidno, da je sporno le razkritje podatkov o komercialnih nazivih, proizvajalcih ter šifrah artiklov v računih, dobropisih ter finančnih dobropisih tožeče stranke in navaja, da bi bili tožbeni argumenti, ki se osredotočajo na opisovanje škode, ki bi tožeči stranki nastala z razkritjem predmetnih podatkov, relevantno le v dveh primerih in sicer v prvem primeru za ugotovitev obstoja objektivnega kriterija za določitev predmetnih podatkov kot poslovna skrivnost (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), ali če bi bilo treba uporabiti test javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Glede na dejansko stanje v konkretnem primeru, potrebe po ugotavljanju izpolnjenosti pogojev na obeh pravnih podlagah, ni. Tožena stranka ne oporeka možnosti, da bi razkritje predmetnih informacij povzročilo tožeči stranki materialno škodo, ker tega vprašanja v izpodbijani odločbi ni presojala, saj je ugotovila, da so predmetni podatki ustrezno označeni, kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju.

21. Prav tako ni bilo treba izvesti testa interesa javnosti, ker je tožeča stranka ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za razkritje predmetnih informacij po določbi 1. alinee tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek, ki je že po zakonu javen. Upoštevaje navedeno tožena stranka v izpodbijani odločbi ni preverjala izpolnjenosti pogojev za razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ in ni primerjala interesa javnosti po razkritju predmetnih informacij z interesom tožeče stranke po zavrnitvi dostopa do njih. Iz tega razloga potrebe po ugotavljanju možnosti nastanka škode za tožečo stranko ob razkritju predmetnih podatkov ni bilo. Tožeča stranka ni navedla nobenega argumenta proti ugotovitvam tožene stranke, da predmetni podatki predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Tožena stranka na kratko povzema razloge iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na informacije o porabi javnih sredstev, ker je treba dostop do predmetnih podatkov prosilcu omogočiti, kljub temu, da predstavljajo podatki poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, saj hkrati predstavljajo tudi podatke o porabi javnih sredstev po 1. alinei tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem podatke, ki so po zakonu javni po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Prav tako izpodbijana odločba ni v nasprotju z določbami ZJN-3. Navedbe tožeče stranke so v tem delu pavšalne.

22. Tožbo je sodišče poslalo stranki z interesom, družbi B. d.o.o., ki na tožbo ni odgovorila.

23. Odgovor na tožbo tožene stranke je bil poslan v vednost tožeči stranki in stranki z interesom.

24. Tožba ni utemeljena.

25. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov navedenih v njegovi obrazložitvi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

26. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Prav tako v zadevi ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga, kar pomeni, da je prosilec zahteval posredovanje informacij javnega značaja. Prav tako v zadevi mi sporno, da se zahteva prosilca nanaša na podatke, ki so vezani na javno naročilo JN 14334/2013 in sicer podatke, ki so bili predmet ponudbene dokumentacije v postopku javnega naročila in podatke, ki se nanašajo na informacije iz že izdanih računov, dobropisov in finančnih dobropisov na podlagi navedenega javnega naročila.

27. Sporna v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da mora organ prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente: račune, dobropise in finančne dobropise podjetja A. d.o.o., izdane organu na podlagi javnega naročila JN 14334/2013 od leta 2014 naprej, pri čemer mora na dokumentih prikriti podatke o skladišču, datumu opravljene dobave blaga/opravljanje storitve, datumu valute, PE/Strm, številki naročilnice, številki pogodbe, izvornem dokumentu, ključ dokumenta, šifra posameznih izdelkov, rabatih za posamezne izdelke, skupnem zneskom pred rabatom, skupnem rabatu ter ime in priimek komercialista. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da bi z vpogledom v podatek o komercialnem nazivu in proizvajalcu in ponudnikovi šifri izdelka prišlo do razkritja podatkov, kar bi lahko povzročilo občutno gospodarsko škodo in izgubo konkurenčne prednosti. Gre za podatke, ki se ne razkrivajo pri ponudbenem predračunu oziroma tabeli "Potrebe-čistila, čistilni pribor in koncentrati" in pri ponudbenem predračunu oziroma tabeli "Čistila", razkrijejo pa se z vpogledom v račune, dobropise ter finančne dobropise.

28. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi presojala naravo podatkov, ki jih je tožeča stranka opredelila kot poslovno skrivnost v Sklepu o določitvi zaupnih podatkov, posredovanih organu 18. 12. 2013 in 10. 5. 2016. Ugotovila je, da je tožeča stranka določene podatke opredelila kot poslovno skrivnost na podlagi določbe prvega odstavka 39. člena ZGD-1, torej je bil izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Pogoj za to, da se določeni podatki štejejo za poslovno skrivnost, je namreč sprejem pisnega akta ter v tem aktu, v skladu z določbo 40. člena ZGD-1, določen način varovanja poslovne skrivnosti in določitev odgovornosti družbenikov, delavcev, članov organov družbe in drugih oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost. 29. Opredelitev podatkov kot poslovno skrivnost je torej odvisna od odločitve družbe. Sodišče pritrjuje toženi stranki, ki je po ugotovitvi, da je tožeča stranka podatke opredelila kot poslovno skrivnost s pisnim sklepom, pojasnila, da ni bilo potrebe po preverjanju obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, na podlagi določbe drugega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki jih družba ni določila s sklepom, očitno pa je, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Ugotovitev obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju bi bila vezana na izvedbo t.i. škodnega testa, zainteresirane stranka pa bi morala zatrjevati nastanek nastanek občutne škode in da izkazati veliko verjetnost, da bo taka škoda nastala.

30. Ker torej v obravnavani zadevi ni sporno, da je izpolnjen pogoj za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, je za te podatke posledično določena prepoved razkritja na podlagi 2. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

31. Ne glede na to, da so podatki opredeljeni kot poslovna skrivnost, ali po subjektivnem ali po objektivnem kriteriju, pa lahko ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, pride do razkritja podatkov na navedeni pravni podlagi, kot je to v obravnavanem primeru.

32. Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da se zahteva za razkritje podatkov nanaša na podatke javnega naročila JN 14334/2013, je bila tožena stranka dolžna uporabiti določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Prav tako je tožena stranka, ki je presojala naravo zahtevanih podatkov (opredeljenih kot poslovno skrivnost), te podatke, ob upoštevanju določb ZJN-3, predvsem določbe 35. člena tega zakona (zaupnost), pravilno presojala tako, da je ločila presojo podatkov iz ponudbene dokumentacije za javno naročilo JN 14334/2013 in podatkov iz računov, dobropisov in finančnih dobropisov izdanih po že sklenjeni pogodbi o navedenem javnem naročilu. Ugotovila je, da so določeni podatki, ki so vezani na sam postopek javnega naročanja, že po določbah ZJN-3, zaradi načela transparentnosti, opredeljeni kot javni. To pomeni, da za te podatke, ne glede na to, da jih gospodarska družba opredeli kot poslovno skrivnost, izjema poslovne skrivnosti opredeljena v določbi 2. alinee prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev.

33. Določba drugega odstavka 35. člena ZJN-3 določa, da so ne glede na prvi odstavek tega člena javni podatki o specifikaciji ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Iz tega razloga je bilo treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbo 2. alinee tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke v zvezi opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali javna naročila, določata drugače. 34. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da gre v tem t.i. sklopu podatkov iz ponudbene dokumentacije za podatke, na podlagi katerih je naročnik ugotavljal izpolnjevanje pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. Gre za podatke iz ponudbenega predračuna oziroma tabele, ki se nanašajo na tabelo "Čistila", ki predstavljajo informacije o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije javnega naročila, zato jih ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost, podatke iz "Izjave - potrdilo reference gospodarskega subjekta E. d.d.", saj so podatki o potrjevalcu reference, datumih dobavljanja blaga, znesku, oceni sodelovanja ter kraju in datumu podpisa reference podatki, s katerimi se dokazujejo pogoji razpisa glede referenc in jih zato ni mogoče predstavljati kot poslovno skrivnost ter podatek o imenu in priimku pooblaščene osebe ponudnika v dokumentu "Izjava - potrdilo reference gospodarskega subjekta E. d.d." V ta sklop podatkov (ponudbene dokumentacije) pa po mnenju tožene stranke ne sodijo podatki o komercialnem nazivu, proizvajalcu in šifri artikla ter osebni podatki zakonitih zastopnikov, ker ne predstavljajo informacije oziroma dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, prav tako iz nje ne izhaja, da bi bili za izbor ponudnika relevantni rojstni podatki, EMŠO, državljanstvo ali prejšnji priimek zakonitih zastopnikov ponudnika. Navedeni podatki tako po ugotovitvah tožene stranke ne predstavljajo informacij oziroma dokazil o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, zato ni pravne podlage za njihov razkritje.

35. V drugem sklopu pa je tožena stranka ugotavljala, ali obstaja zakonska podlaga za razkritje podatkov iz računov, finančnih dobropisov in dobropisov izdanih po sklenitvi pogodbe na podlagi javnega naročila. Glede na določbo 1.alinee tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javna naročila ali zakon, ki ureja javne finance, določata drugače. Ker so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti, je tožena stranka ugotovila, sodišče pa se z njeno presojo strinja, da podatki o tem, kateri izdelki so bili dobavljeni in po kakšni ceni, predstavljajo informacijo o porabi javnih sredstev. To velja tudi za podatke o proizvajalcu blaga. Enako velja za podatek o načinu dostave blaga, saj prevzemanje blaga na sedežu ponudnika ali v kakšnem drugem kraju, lahko za organ predstavlja drugačen strošek, kot dostava neposredno v prostore organa, kar pa ne velja za ostale prekrite podatke v računih, kot so podatki o skladišču, datumu opravljene dobave blaga, PE/Strm, št. naročilnice oziroma pogodbe, ključu dokumenta, šifrah posameznih izdelkov, rabatu pri posameznih izdelkih, skupnem znesku pred rabatov, celotnem rabatu ter imenu in priimku komercialista. Ti podatki po ugotovitvah tožene stranke v konkretnem primeru ne predstavljajo informacij o porabi javnih sredstev, zaradi česar je dostop do njih na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba zavrniti.

36. Ker je po presoji sodišča tožena stranka presojo izjeme poslovne skrivnosti iz 2. alinee prvega odstavka 6. člena ZFIJZ, opredeljene na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1, pravilno oprla na določbe ZDIJZ ter ZJN-3, tudi ob upoštevanju določb Zakona o javnih financah, sodišče kot nerelevanten v zadevi, zavrača tožbeni ugovor, da bi razkritje podatkov o komercialnem nazivu, proizvajalcu artikla ter šifri izdelka lahko povzročilo izgubo konkurenčne prednosti na trgu in povzročilo gospodarsko škodo. Po presoji sodišča je namreč tožena stranka, ki je upoštevala v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedene pravne podlage, ob nespornem dejstvu, da se podatki nanašajo na javno naročilo JN 14334/2013, sprejel pravilno odločitev, zatrjevani nastanek škode in izgubo konkurenčne prednosti na trgu, pa bi lahko, če bi za to seveda obstajali pogoji, upoštevala pri presoji objektivnega kriterija poslovne skrivnosti.

37. Na podlagi navedenega in po ugotovitvi, da je tožena stranka upoštevala tudi določbe ZVOP-1, ter zavrnila razkritje določenih osebnih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.