Jedro

Pri izvršbi po uradni dolžnosti na delež družbenika v družbah s sedeži na območju različnih okrajnih sodišč, je pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ima ena od teh družb sedež in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika.

Izrek

Za odločanje o dovolitvi izvršbe na delež dolžnika v družbi A., d. o. o., ... Murska Sobota, mat. št.: ..., je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani se je 8. 9. 2022 po uradni dolžnosti začel izvršilni postopek zaradi neporavnanih obveznosti dolžnika v kazenski zadevi X K 11742/2019, ki je tekla pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom I 1742/2022 z dne 8. 9. 2022 dovolilo izvršbo na delež dolžnika v družbi B., d. o. o., ... Ljubljana, glede dovolitve izvršbe na dolžnikov delež v družbi A., d. o. o., ... Murska Sobota, pa se je izreklo za nepristojno in v tem delu zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Murski Soboti. Pri tem se je sklicevalo na 164. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Okrajno sodišče v Murski Soboti je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je tudi za dovolitev izvršbe v tem delu krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, ki ga je računovodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani obvestilo o dolžnikovih neporavnanih obveznostih in mu predlagalo opravo izvršbe na dolžnikove poslovne deleže. Pri tem opozarja, da se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporabljajo pravila o nepremičninski izvršbi, da gre za izvršbo po uradni dolžnosti, ter da je zato konkretna zadeva primerljiva z zadevo Vrhovnega sodišča I R 50/2012 z dne 19. 4. 2012. 3. Za odločanje o dovolitvi izvršbe na delež dolžnika v družbi A., d. o. o., ... Murska Sobota, je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Na podlagi četrtega odstavka 165. člena ZIZ se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, in sicer vključno s tistimi, ki urejajo pristojnost. Tako v primeru, ko upnik predlaga izvršbo na deleže dolžnika v več družbah, ki imajo sedeže na območju različnih sodišč, smiselno velja specialna določba iz drugega odstavka 166. člena ZIZ in je za odločanje o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega ima sedež družba, ki je prva navedena v predlogu za izvršbo, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega imajo družbe sedež.1

5. Vendar je Vrhovno sodišče v zadevi I R 50/2012 z dne 19. 4. 2012 že pojasnilo, da pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti, ki je enostranski postopek, obvestilu sodišča o neporavnanih obveznostih dolžnika in morebitnim poizvedbam o njegovem premoženju ni mogoče pripisati kvalitete upnikovega predloga, na katerem ta označi vrstni red izvršilnih sredstev ali predmetov izvršbe, zato je ob odsotnosti te navezne okoliščine in ko je izvršilno sredstvo izvršba na nepremičnine z območja različnih okrajnih sodišč, v skladu z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka (11. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ) pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ležijo dolžnikove nepremičnine in ki je (prvo) prejelo obvestilo o njegovih neporavnanih obveznostih. Ker sta navedena in obravnavana zadeva v bistvenih prvinah enaki in ker je Okrožno sodišče v Ljubljani obvestilo o dolžnikovih neporavnanih obveznostih z dne 29. 8. 2022 poslalo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, na območju katerega ima sedež ena od družb, na delež v kateri naj se seže z izvršbo, je Vrhovno sodišče v skladu s 25. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje o dovolitvi konkretne izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1 Npr. M. Lajevec in E. Žgajnar, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, člen 164.