Jedro

Določilo 1. odstavka 156. člena ZPP določa, da je stranka dolžna ne glede na izid pravde, povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali po naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je njej – tožeči stranki primerilo je bilo dejstvo, da je sodišče kljub temu, da tožeča stranka ni plačala sodne takse za revizijo in se je v posledici revizije štela za umaknjeno, revizijo poslalo v odgovor toženi stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Drugotožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna drugotoženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.451,90 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je v roku iz pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve pravil postopka in kršitve materialnega prava pritožila tožnica. Predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in predlog za plačilo stroškov drugotožene stranke zavrže in toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožeče stranke. Navaja, da je prvostopno sodišče kljub temu, da je zavrglo revizijo zaradi neplačila sodne takse, le to očitno vročilo toženi stranki v odgovor. Sodišče zaradi neplačane takse ni moglo dati revizije v odgovor toženi stranki, še manj pa odmeriti stroške ter jih naložiti v plačilo tožeči stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema odločitev in obrazložitev prvega sodišča, ki je stroške odgovora drugotožene stranke na revizijo, ki jo je vložila tožeča stranka, naložilo v plačilo tožeči stranki in se v izogib ponavljanju na prvostopne razloge sklicuje. Odločitvi, da je tožeča stranka dolžna povrniti drugotoženi stranki priglašene stroške za odgovor na revizijo (revizija je bila s sklepom nato zavržena), je oprlo na določilo 1. odstavka 156. člena ZPP. Ta določa, da je stranka dolžna ne glede na izid pravde, povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali po naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je njej – tožeči stranki primerilo je bilo dejstvo, da je sodišče kljub temu, da tožeča stranka ni plačala sodne takse za revizijo in se je v posledici revizije štela za umaknjeno, revizijo poslalo v odgovor toženi stranki. Tožena stranka je na poziv odgovorila (stranka, ki prejme revizijo lahko nanjo odgovori – 375. člen ZPP) in zato ji stroški, ki so ji z odgovorom na revizijo nastali gredo in jih je dolžna povrniti, v tem primeru tožeča stranka.

Odločitev prvega sodišča je po povedanem pravilna, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP).