Jedro

Ker sodišče prve stopnje glede na visoko koncentracijo alkohola v obdolženčevi krvi in urinu v času odvzema dve uri po storjenem kaznivem dejanju (1.9 g/kg v krvi, 3.12 do 3.17 g/kg v urinu) ni odredilo izvedenstva zaradi ugotovitve, ali je zaradi zaužitega alkohola pri obdolžencu nastopila začasna duševna motnja, ki izključuje ali zmanjšuje njegovo prištevnost, je dejansko stanje tako zmotno in nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. in 1. odst. 133. čl. Kazenskega zakonika, ter mu izreklo kazen enega meseca zapora. Na podlagi 1. odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka in povprečnino.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po svojem zagovorniku iz vseh pritožbenih razlogov, ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče "bistveno omiljeno kazen".

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo, ker za obdolženca ni odredilo izvedenstva psihiatrične stroke. Obdolženčev zagovornik v pritožbi upravičeno navaja, da sodišče prve stopnje glede na stopnjo obdolženčeve alkoholiziranosti ni pravilno odločilo, da je bil obd.

sposoben imeti v oblasti svoje ravnanje in razumeti pomen svojega dejanja, kar bi laho presodilo le na podlagi mnenja izvedenca, ki pa v postopku ni sodeloval. Sodišče prve stopnje pri presoji obdolženčeve kazenske odgovornosti ni dovolj upoštevalo dejstva, da je obdolženec, preden je storil kaznivo dejanje užival alkohol na kar upravičeno opozarja pritožnik. Razlogi sodišča prve stopnje, da se je obdolženec kljub temu, da je bilo ob 1.30 uri, ko je bila obdolžencu odvzeta kri ugotovljeno, da je imel v krvi 1.9 grama na kilogram alkohola in ko samo ugotavlja, da je bila v času dogodka lahko njegova stopnja alkoholiziranosti celo višja (nad 2 grama na kilogram), v celoti zavedal pomena svojega ravnanja, niso prepričljivi. Prav glede na visoko stopnjo alkohola v obdolženčevi krvi, ob upoštevanju tudi tega, da je bilo ugotovljeno, da je imel pa obdolženec v urinu celo 3.12 do 3.17 grama na kilogram alkohola se tako zastavlja vprašanje, ali je pri obdolžencu zaradi zaužitega alkohola nastala začasna duševna motnja, ki izključuje ali zmanjšuje njegovo prištevnost. Pomembno pa bi bilo tudi natančneje ugotoviti čas storitve dejanja. V obtožnem predlogu se zatrjuje, da je bilo dejanje storjeno ob 23.15 uri, obdolženec navaja, da naj bi do dejanja prišlo ob 20.30 uri, oškodovanec govori o tem, da je bila že tema, priča M. pa, da je do dogodka prišlo po 8. 00 uri zvečer. Okoliščina, kdaj je prišlo do dogodka je lahko tudi pomembna za presojo kako in v kakšni meri je zaužiti alkohol vplival na sposobnost pojmovanja in razumevanja, dejanje pri obdolžencu glede na zaenkrat znan podatek, da naj obdolženi po dogodku ni nič pil, ter ob upoštevanju časa, ko so mu bila vzeta kri in urin. Natančen čas dogodka je tudi lahko pomemben za ugotovitev koncentracije alkohola v obdolženčevi krvi.

Nautemeljeno pa pritožnik v pritožbi ponuja novoto, da je obdolženi ravnal v silobranu, ko naj bi prišel iz hiše zato, ker je videl, da je priča M. s steklenico udaril njegovega sina, ter da je sina želel braniti. Ko pa je zagledal oškodovanca je ocenil, da ga oškodovanec želi napasti in je tako v obrambi zamanih z nožem. Takšne navedbe pritožnika se ne ujemajo niti z obdolženčevim zagovorom, ko sina v zagovoru ne omenja. Sodišče prve stopnje je tudi zanesljivo in prepričljivo ugotovilo potek dogodka ter pravilno zaključilo, da obdolženec ni odvračal ne od sebe ne od koga drugega istočasnega protipravnega napada in da oškodovanec s svojim ravnanjem, ko ni dal nikakršnega povoda s kakšno kretnjo, ki bi jo lahko obdolženi zmotno razumel kot začetek napada nanj, ni v ničemer prispeval k samemu dogodku. Odločilna dejstva o poteku dogodka, kdaj je obdolženi zamanih z nožem ter, da sebe ni odvračal nobenega napada, je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo. Zato pritožbene navedbe v tem delu niso utemeljene.

Sodišče druge stopnje je glede na neraziskano vprašanje stopnje obdolženčeve prištevnosti, zagovornikovi pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, saj je potrebno kazenski postopek v tem delu dopolniti z postavitvijo izvedenca psihiatra.