Jedro

Glede na stanje objektov, ki ga opisuje predlagatelj (da se bo stanovanjska hiša, ki je že sama po sebi stara, brez strehe vsak čas podrla), bi moral že sam v predlogu (toliko bolj) pojasniti, katera so tista nujna vzdrževalna dela v smislu 4. odstavka 67. člena SPZ in navesti tudi dejstva, ki bi omogočila presojo ali gre sploh za posle rednega upravljanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženca sami krijejo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da se nadomesti soglasje nasprotnih udeležencev za izvedbo nujnih vzdrževalnih del na strehi in nadstrešju objektov na parc. št. ... in ... ter lesenih stopnicah objekta na parc. št. ., vse k. o. X. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil predlagatelj in navedel, da se je na objektih pokazala nujna potreba po popravilu strehe, na gospodarskem poslopju pa tudi po popravilu lesenih stopnic. Stanje objektov je dokumentiral s fotografijami, v dokazne namene pa med drugim predlagal tudi ogled na kraju samem in izvedenca gradbene stroke. Pričakoval je, da bo sodišče s pomočjo izvedenca ugotovilo, katera so tista opravila na obeh objektih, ki so nujno potrebna. Prepričan je, da se predlog po vsebini nanaša na posel v zvezi z rednim opravljanje stvari v smislu drugega in tretjega odstavka 67. člena SPZ. Izvedbo del je predlagal, da se stvar vzdrži v stanju, da bo lahko služila svojemu namenu. Presenečen je nad zavrnitvijo predloga in obrazložitvijo sodišča, s katero se ne strinja. Glede presoje sodišča, da obnova strehe in nadstrešja ne sodi med posle rednega upravljanja, poudarja, da ni predlagal soglasja za obnovo strehe in nadstrešja, pač pa le za nujna vzdrževalna dela. Po zakonu so posli rednega opravljanja tisti, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za dosego njenega namena. Zaključek sodišča pomeni, da oba objekta lahko služita svojemu namenu z napol podrto streho. Sklicuje se še na sodno prakso in sicer odločbi VSL 0007685 in VSL 0016671 ter na določbo 10. točke 2. člena Zakona o graditvi objektov. Meni, da je sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, čemur je sledila napačna uporaba materialnega prava.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženca navajata, da je streha porušena v takem obsegu, da so poškodovani ne le strešniki, ampak je polomljena tudi lesena strešna konstrukcija in poškodovan strop nad pritličjem, kar je razvidno tudi iz fotografij. Predlagani ukrep rekonstrukcije bi povzročil visoke izredne stroške, ki glede na siceršnje stanje celotnega objekta niso smiselni. Nova streha ni potrebna in smiselna za ohranitev stvari v funkciji, potrebna je rušitev in nadomestna gradnja, saj je sam objekt v tako slabem stanju, da je bil s strani gradbene inšpektorice opredeljen kot nevarna gradnja in predmet inšpekcijskega ukrepanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Režim skupnega upravljanja solastnikov s skupno stvarjo ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ). Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov (tretji in peti odstavek 67. člena SPZ).

6. Če gre za posel rednega upravljanja in se o njem solastniki ne morejo sporazumeti, lahko o tem določi sodišče v nepravdnem postopku, vendar le pod pogojem, da je nujen za redno vzdrževanje stvari (četrti odstavek 67. člena SPZ).

7. Iz sicer skope obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je predlog za nadomestitev soglasja zavrnilo, ker je štelo, da odstranitev stare strehe in novo prekritje objekta pomeni rekonstrukcijo strehe in ne njenega vzdrževanja, kar ne sodi v posle rednega upravljanja. Na podlagi česa je sodišče to ugotovilo in zakaj je zavrnjen tudi del predloga, ki se nanaša na lesene stopnice objekta na parc. št. ... k. o. X iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti.

8. Odločitev sodišča prve stopnje pa je kljub temu pravilna iz drugih razlogov. Predlagatelj je namreč v predlogu navedel le, da se bo stanovanjska hiša, ki je že sama po sebi stara, brez strehe vsak čas podrla, v razširitvi predloga z dne 18. 4. 2014 pa še, da so nujna vzdrževalna dela potrebna tudi na gospodarskem poslopju, kjer je treba popraviti delno porušeno ostrešje in streho ter porušene lesene stopnice.

9. Glede na stanje objektov, ki ga opisuje predlagatelj (in je razviden tudi iz fotografij v spisu), bi moral že sam v predlogu (toliko bolj) pojasniti, katera so tista nujna vzdrževalna dela v smislu četrtega odstavka 67. člena SPZ in navesti tudi dejstva, ki bi omogočila presojo ali gre sploh za posle rednega upravljanja. Celo sam pritožnik v pritožbi trdi, da je za presojo, ali določen posel spada med posle rednega upravljanja odločilno, ali je ta potreben za normalno, običajno funkcioniranje oziroma uporabo stvari. Kakšno bi bilo po njegovem običajno funkcioniranje in uporaba stvari, ki so po njegovih lastnih trditvah tik pred podrtjem oziroma pospešeno propadajo, pritožnik v predlogu ni navedel. Zmotno je njegovo „pričakovanje“, da bo sodišče tekom postopka s pomočjo izvedenca ugotovilo, katera so tista opravila na obeh objektih, ki so nujno potrebna za dosego njunega namena. Dokazi, tudi dokaz z izvedencem, se izvajajo za dokazovanje predhodno zatrjevanih dejstev, ki so sporna. Glede na povedano ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena in se pritožbeno sodišče o njih ne bo opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagatelja zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.