Jedro

Dogodek glede katerega se sklene zavarovalna pogodba (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Izjema je retroaktivno zavarovanje, pri katerem med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe. V tem primeru je zavarovalna pogodba v skladu s tretjim odstavkom 922. člena OZ nična le, če je bilo v času sklenitve pogodbe interesirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal. Iz tega logično sledi, da je za veljavnost zavarovalne pogodbe z retroaktivnimi učinki bistveno, da zainteresirana stranka ne ve, da se je zavarovalni primer že uresničil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (oškodovanka) od tožene stranke (zavarovalnice), na podlagi zavarovanja odgovornosti povzročitelja škode, vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala ob izvedbi gradbenih del dne 12. 4. 2010, ko je zavarovanec tožene stranke ob izkopavanju gradbene jame sprožil plaz, ki je imel za posledico premik konstrukcije stanovanjske hiše tožeče stranke. Sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo v višini 12.315,66 EUR s pripadki in toženi stranki naložilo povračilo stroškov tožeče stranke v višini 3.403,71 EUR s pripadki.

2. Odločitev sodišča izpodbija tožena stranka po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V pritožbenem postopku ponavlja, da iz zapisnika Inšpektorata Republike Slovenije za okolje sledi, da so se gradbena dela na projektu izvajala že 8. 4. 2010. Glede na določilo posebnih pogojev PGR – 04/07 zavarovalno kritje ni podano, ker se je gradnja začela pred 9. 4. 2010, torej pred datumom, od katerega učinkuje sklenjeno zavarovanje. Četudi je bilo zavarovanje sklenjeno dne 14. 4. 2010 z veljavnostjo od 9. 4. 2010, pomeni sklepanje zavarovanja za nazaj, ko primer ni bil več bodoč, negotov in neodvisen od volje pogodbenikov, razlog za ničnost pogodbe. Iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru sledi, da so se 13. 4. 2010 določene zagatnice že nagnile zaradi pritiska zemljine in je zaradi tega že bil inšpekcijsko odrejen takojšen pristop k zavarovanju gradbene jame. To pa pomeni, da je zavarovalni primer v času sklepanja zavarovanja že nastal. Nazadnje se je škoda po navedbah tožeče stranke manifestirala že 12. 4. 2010. Zavarovanec je o nastanku škode ob sklepanju zavarovanja nedvomno bil seznanjen, ker je bil navzoč na izrednem inšpekcijskem ogledu dne 13. 4. 2010. Zakaj premikanje zemeljskih plasti, ki so posledica delovanja človeka in njegovih posegov v naravo, ni šteti za premikanje zemeljskih plasti, ki so izključene iz zavarovanja na podlagi Splošnih pogojev, iz sodbe ni mogoče razbrati, čeprav je določilo zavarovalnih pogojev jasno in nedvoumno. Ker je škoda nastala zaradi vibracij ob zabijanju zagatnic, je izključena iz zavarovanja. Po mnenju izvedenca zavarovanec tožene stranke ni deloval skladno s pravili stroke in pričakovano skrbnostjo, zato je odgovornost za posledice izključena iz zavarovanja.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dejansko stanje, ki v pritožbenem postopku ni sporno,: - Zavarovanec tožene stranke K., d.o.o., V. je bil izvajalec zemeljskih del in zaščite gradbene jame. Zanj je dela izvajal njegov podizvajalec.

- Na stanovanjski hiši tožeče stranke je nastala škoda, ker je zaradi nepravilnosti pri izkopu gradbene jame prišlo do plazenja cestišča, zato se je posledično premaknila konstrukcija stanovanjske hiše tožeče stranke.

- K., d.o.o., je imel pri toženi stranki (zavarovalnici) sklenjeno zavarovanje odgovornosti za stvari (premoženjska škoda). Sestavni del zavarovalne police so bili Splošni pogoji GD – 03/06, PGR – 04/07 in O – 05/07. - Tožeča stranka je na svojem objektu zaznala gradbeno škodo najkasneje 12. 4. 2010. - Zavarovalna pogodba je bila sklenjena 14. 4. 2010. 6. Dogodek glede katerega se sklene zavarovalna pogodba (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Izjema je retroaktivno zavarovanje, pri katerem med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe. V tem primeru je zavarovalna pogodba v skladu s tretjim odstavkom 922. člena OZ nična le, če je bilo v času sklenitve pogodbe interesirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal. Iz tega logično sledi, da je za veljavnost zavarovalne pogodbe z retroaktivnimi učinki bistveno, da zainteresirana stranka ne ve, da se je zavarovalni primer že uresničil. 7. Stranka, ki je zainteresirana, da je zavarovalna pogodba veljavna, je v konkretnem primeru zavarovanec tožene stranke.

8. Ker v pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da je tožeča stranka na svojem objektu zaznala gradbeno škodo najkasneje 12. 4. 2010 in ker ni spora, da je bila zavarovalna polica sklenjena 14. 4. 2010, bi sodišče prve stopnje moralo ob uporabi določil materialnega prava najprej odgovoriti na vprašanje, ali je škodni dogodek, ki je predmet te pravde, nastal oziroma je bil v nastajanju pred 14. 10. 1010, ker je na podlagi določila drugega odstavka 922. člena takšna zavarovalna pogodba nična. To dejstvo je tožena stranka izpostavila določno na naroku 17. 2. 2014, po tem, ko je sodišče na njen predlog pridobilo zapisnik inšpekcijskega nadzora z dne 16. 4. 2010, dopis inšpektorja z dne 14. 2. 2010 in odločbo z dne 21. 4. 2010. 9. Sodišče je prezrlo tudi določilo tretjega odstavka istega člena, iz katerega sledi, da je tudi v primerih, ko je z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe, v konkretnem primeru je bila pogodba sklenjena 14. 4. 2010 z retroaktivno veljavnostjo od 9. 4. 2010 dalje, pogodba nična, če je bila sklenjena v času, ko je bilo zainteresirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal. 10. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala, naj sodišče po uradni dolžnosti pribavi listinske dokaze v zvezi s škodnim dogodkom na gradbenem inšpektoratu. Sodišče je predlogu tožene stranke sledilo in v dokaznem sklepu navedlo, da je vpogledalo v zapisnik o zaslišanju investitorja z dne 16. 4. 2010, odločbo inšpektorja z dne 21. 4. 2010, odgovor gradbenega inšpektorja tožnici z dne 14. 2. 2010, a izvedenih dokazov v obrazložitvi ni ocenilo.

11. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Posledično odločitve sodišča tudi ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 392. člena ZPP), zato je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da dokaze, navedene v dokaznem sklepu, v obrazložitvi sodbe oceni, nato pa sprejme zaključek, ali ugotovljeno dejansko stanje ustreza kateri od situacij, ki so predvidene v drugem oziroma tretjem odstavku 922. člena OZ (350. člen v zvezi s 355. členom ZPP).

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče natančno ugotoviti, kdaj je začelo veljati sklenjeno zavarovanje in oceniti dokaze, na katere se sklicuje pritožnica, ki po njenih navedbah kažejo, da se je gradnja začela, predno je zavarovanje stopilo v veljavo (4. točka PGR-04/07).

13. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da zaključka sodišča, da se izključitev odgovornosti za škodo, ki je posledica premikanja zemeljskih plasti, nanaša samo na naravne nesreče (plaz in podobno), ni mogoče preizkusiti in je zato sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato bo sodišče v ponovljenem postopku moralo svojo odločitev utemeljiti na podlagi določil 3. točke tretjega odstavka 2. člena O-05/07 in 15. člena GD-03/06, tako da jo bo mogoče preizkusiti.

14. V zvezi z izključitvijo iz zavarovanja odškodninskih zahtevkov, ki so nastali zaradi škode na stvareh, če je bila škoda posledica tresenja, če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje, ima pritožba prav, ko izpostavlja, da je pojem „počasi učinkuje“ dovolj določen in pomeni, da ne gre za nenaden, hipen in enkraten dogodek. Da je v konkretnem primeru nastala škoda zaradi vibracij ob zabijanju pilotov, sledi iz mnenja izvedenca J. M. Svojo odločitev bo moralo sodišče utemeljiti na podlagi Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje GD-03/06, in sicer 15. člena in 2. člena in zavzeti stališče, ali je bilo v konkretnem primeru zabijanje pilotov dalj časa trajajoča dejavnost v smislu določila 2. člena.

15. Razlogovanje tožene stranke, da je škoda, ki je nastala, posledica volje izvajalca gradbenih del, je očitno napačno. Izvajalec gradbenih del je nedvomno zavestno zabijal pilote, kar pa še ne pomeni, da je po njegovi volji nastala tudi škoda na hiši tožnice.

16. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).