Jedro

Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je predlog za določitev meje umaknjen in je postopek ustavilo ter glede stroškov v zvezi s tem postopkom odločilo, da te trpi predlagatelj. Tako je odločilo zato, ker je pooblaščenca predlagatelja pozvalo, da v roku 30 dni predloži mapno kopijo in zemljiškoknjižne izpiske za nepremičnine, ki so predmet postopka ter dokazilo o plačilu sodne takse za predlog, hkrati pa ga je tudi opozorilo, da bo v nasprotnem primeru štelo, da je predlog za sodno ureditev meje umaknjen, pooblaščenec predlagatelja je dopis sodišča prejel 21.1.1993, vse do izdaje sklepa pa sodišču zahtevanih listin ni predložil. Predlagatelj je zoper tak sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri izrecno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka ter zmotno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Opozarja na pravdni spis, kjer teče spor za odstranitev strehe stanovanjske hiše in strešnega žlebu te hiše. Trdi, da so v tem pravdnem spisu mapne kopije z natančnimi izmerami geometra, prav tako pa tudi vsi dokazi o lastnini obeh parcel. S pribavo tega spisa, ki ga predlagatelj v predlogu izrecno citira, bi imelo sodišče na razpolago prav vse dokumente za to, da bi lahko izvedlo zahtevani postopek za ureditev meje. Prvo sodišče bi torej moralo pribaviti le pravdni spis, kjer se nahajajo vse zahtevane listine. Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču v meritorno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Res je sicer, da predlagatelj ni postopal po nalogu sodišča in v od sodišča določenem roku (pa tudi kasneje ne) sodišču ni dostavil dokazov, na katere se je v svojem predlogu izrecno skliceval in res je tudi, da je sodišče predlagatelja izrecno opozorilo, da bo v primeru, da predlagatelj ne bi postopal po nalogu sodišča in sodišču ne bi dostavil v roku 30 dni po prejemu dopisa zahtevanih dokazil, štelo predlog za sodno ureditev meje kot umaknjen. Vendar pritožbeno sodišče poudarja, da Zakon o nepravdnem postopku v prvem odst. 132. čl. podrobneje opredeljuje vsebino predloga in podatke, ki jih mora vloga vsebovati, da jo sodišče lahko obravnava. Predlog mora po navedeni določbi vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oz. uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Ni bilo torej zakonite osnove za to, da je prvo sodišče zahtevalo od predlagatelja predložitev mapne kopije in zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnine in da mu je zagrozilo, da bo za primer, da v postavljenem roku ne bi postopal po nalogu sodišča, štelo njegov predlog za umaknjen. Še posebej pa ne zato, ker je bil predlagatelj napoten, da v postopku za določitev meje uredi mejno stanje s sosednjimi parcelami. Pri takem položaju je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in pritožbeno sodišče zadevo vrača prvemu sodišču v nadaljnji postopek.