Jedro

Tožeča stranka v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki izreka številnih in različnih postavk izpiska 615494 ni utemeljila z ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala meritorno obravnavo.

Trditvena podlaga bo morala omogočati tudi presojo o višini uveljavljenega zneska. Ni namreč naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pravno pomembna dejstva. Šele tako oblikovana trditvena podlaga bo omogočila tudi toženi stranki, da oblikuje konkretno obrambo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ne more sprejeti, da je za presojo o vprašanju pravnega naslova za uveljavljene terjatve, to je pogodbe z dne 17. 06. 1996, odločilen 193. člen SZ-1. Določila 193. člena SZ-1 ni mogoče razumeti tako, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, ker bi takšno razumevanje tega določila vodilo do pravega retroaktivnega učinka SZ-1, ki je prepovedan v 1. odstavku 155. člena Ustave RS.

Določila 193. člena SZ-1 zato ni mogoče uporabiti, ko gre za vprašanje presoje veljavnega nastanka pogodbe v času pred uveljavitvijo SZ-1. Iz doslej razloženega sledi, da so ostale trditve tožeče stranke o obstoju pogodbene podlage, ki jih je podala v pripravljalni vlogi z dne 08. 06. 2007, zaradi zmotne uporabe materialnega prava neizčrpane. Podan je razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.

V novem postopku bo moralo sodišče odgovoriti, ali je pogodba o upravljanju storitev upravljanja soseske B. v Ljubljani, ki sta jo sklenila S. L. in I. d.d. dne 17. 06. 1996 (v nadaljevanju Pogodba) pravni naslov za uveljavljene terjatve. Pri tem bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz trditev, ki jih je v prid obstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama podala tožeča stranka v vlogi z dne 08. 06. 2007. Tako bo moralo upoštevati, da je tožeča stranka pravnoveljavni nastanek pogodbenega razmerja opirala na podporo 61,816-odstotnega deleža lastnikov celotne soseske B.. Pritožbeno sodišče v zvezi z vprašanjem pogodbene podlage tožbenega zahtevka opozarja, da bo v nadaljnjem postopku treba zavzeti stališče do pomena 6. alineje I. točke Pogodbe, iz katere izhaja, da je bila ta sklenjena, še preden so bili grajeni objekti, to je stanovanja in poslovni prostori izročeni v last in posest (prim. 6. alinejo I. točke Pogodbe). Poleg tega naj bo sodišče pozorno, da v 7. alineji I. točke pogodbe pogodbeni stranki opredeljujeta, da bodo kupci šele s prevzemom stanovanj, lokalov in poslovnih prostorov v last in posest vstopili v pogodbeni odnos, ki bo šele konkretiziran, ko bodo na podlagi izdelave elaborata etažne lastnine in točkovanja določeni solastninski deleži posameznih lastnikov nepremičnin. Ni odveč opozoriti tudi na zadnjo alinejo I. točke te Pogodbe, iz katere bi sledilo, da bodo kupci s sklenitvijo prodajnih pogodb vstopili v pravice in obveznosti iz te pogodbe, in zadnjo alinejo II. točke Pogodbe, ki govori o pooblastilih in izjavah posameznih kupcev nepremičnin v soseski B. v Ljubljani.

Sicer pa bi v novem postopku kazalo posvetiti pozornost vprašanju, ali je tožba sploh sposobna za obravnavanje. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da tožeča stranka v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki izreka številnih in različnih postavk izpiska 615494 ni utemeljila z ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala meritorno obravnavo. S tem v zvezi se pritožbeno sodišče sklicuje na 2. odstavek 62. člena ZIZ, ki napotuje, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje bo zato moralo pozvati tožečo stranko, da v sodno odrejenem roku za vsako izmed uveljavljanih postavk omenjenega izpiska poda trditve, ki utemeljujejo podlago za zahtevek za plačilo in njegovo višino. Tako bo na primer tožeča stranka morala utemeljiti podlago za zahtevek za "čiščenje garaže,", "zavarovalne premije - požar", "služba vzdrževanja", na način, ki bo omogočal nedvoumno pravno kvalifikacijo posameznega zahtevka. Poleg tega bo morala trditvena podlaga omogočati tudi presojo o višini uveljavljenega zneska. Ni namreč naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pravno pomembna dejstva (prim. s tem v zvezi sklep Ustavnega sodišča RS 748/02 z dne 25. 02. 2004). Šele tako oblikovana trditvena podlaga bo omogočila tudi toženi stranki, da oblikuje konkretno obrambo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ni v skladu z načelom povezanosti trditev in dokazov (1. odstavek 7. člena ZPP), dokazni predlog: "fakture dobaviteljev, potrdila o plačilih in delilniki stroškov" v prilogah, označenih od A1 do A 191. Če bi nadaljnji postopek pokazal, da uvodoma omenjena pogodba ne more biti pravni naslov za vtoževane terjatve, bo morala tožeča stranka utemeljiti podrejeno podlago, ki jo je doslej zgolj pavšalno zatrjevala. Izven pogodbene podlage je tožeča stranka namreč opredelila zgolj s trditvijo, "da vtožuje založene stroške na podlagi verzije, ker da je bila zaradi plačila prikrajšana, tožena stranka pa obogatena." Tudi to, podrejeno, podlago bo morala tožeča stranka utemeljiti s trditvami, ki utemeljujejo predpostavke izven pogodbenega zahtevka za vsako posamezno postavko izpiska. S tem v zvezi pritožbeno sodišče opozarja, da obogatitev ni vselej predpostavka takšnega zahtevka (prim. 197. člen OZ). Zato ne sprejema razlogov izpodbijane sodbe, da je odločilno, da tožeča stranka ni dokazala obogatitve na strani tožene stranke. Seveda pa je za kvalifikacijo zahtevka po 197. členu OZ potrebno utemeljiti in dokazati predpostavke iz tega določila (prim. s tem v zvezi pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS, ki je bila 18. 12. 2001, Pravna mnenja II/2001, stran 15).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavka 165. člena ZPP.