Jedro

Sodišče pojasnjuje, da je stališče tožnice glede tega, da je treba tudi za rekonstrukcijo stanovanja uporabiti Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb, pravilno.

Presoja drugostopenjskega organa, ki je menil, da navedeni pravilnik v danem primeru ne pride v poštev, je zato napačna. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča pa drugostopenjski organ ni ugotavljal dejstev glede svetle višine stanovanjskih prostorov mansardnega stanovanja oz. izpolnjevanja predpisane minimalne višine stanovanjskih prostorov. Dejansko stanje je s tem ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Občine Brezovica št. 12201-27/2023-62 z dne 7.11.2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ črtal tožnico iz seznama upravičencev in ugotovil, da ni več upravičena do uvrstitve na prednostno listo za oddajo neprofitnega stanovanja v najem (točka 1. izreka). Razveljavil je Odločbo št. 12201-27/2023-46 z dne 16. 8. 2023 (točka 2. izreka) in ugotovil, da posebni stroški v postopku niso nastali (točka 3. izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občina Brezovica 29..5..2023 objavila javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, brez plačila lastne udeležbe in vplačila varščine. Predmet javnega razpisa je bilo stanovanje na naslovu ..., ki obsega bivalni prostor površine 25,55 m2, spalnico 19,10 m2, spalnico 7,50 m2, kopalnico 5,35 m2, v skupni neto uporabni površini 57,50 m2 (uporabna korigirana neto tlorisna površina stanovanja). Tožnica si je omenjeno stanovanje 25..9. 2023 ogledala in 7. 6. 2023 podala pravočasno prijavo na razpis, ki jo je tudi pravočasno dopolnila.

3.Komisija je po pregledu prijave ugotovila, da tožnica izpolnjuje splošne pogoje za upravičenost do najema neprofitnega stanovanja, ki jih določajo Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1), Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter pogoji javnega razpisa. Opravila je točkovanje vloge tožnice, ki je dosegla 460 točk, s čemer se je uvrstila na 1. mesto prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Tožnici je bila o tem izdana Odločba št. 12201-27/2023-46 z dne 16. 8. 2023, ki ji je bila vročena 17. 8. 2023.

4.Tožnica je bila v roku 10 dni po objavi seznama upravičencev, z elektronskim sporočilom z dne 25. 10. 2023 pozvana k sklenitvi najemne pogodbe s strani najemodajalca. Tako je bilo določeno v Javnem razpisu za oddajo neprofitnega stanovanja v najem. Na poziv je z elektronskim sporočilom z dne 27. 10. 2023 odgovorila, da ne more priti na podpis pogodbe zaradi bolniškega staleža. Dne 6. 11. 2023 je bila ponovno pozvana na podpis pogodbe. Hkrati je bila pozvana, da predloži zdravniško potrdilo o bolniškem staležu, če se podpisa pogodbe zaradi zdravstvenega stanja ne bi mogla udeležiti.

5.Tožnica do roka za podpis pogodbe, to je do 6. 11. 2023 do 15.00 ure ni prišla na podpis pogodbe in tudi ni predložila opravičila, da se podpisa ne more udeležiti. V elektronskem sporočilu s 6..11. 2023, ki ga je na Občino Brezovica poslala ob 14.49 uri, je sicer zaprosila, da se ji pogodba pošlje v podpis. Vendar ta njena zahteva ni bila skladna s pozivom Občine Brezovica. Na podpis pogodbe je bila pozvana v prostore občine zaradi sočasnosti podpisa obeh strank. Prav tako je Občina Brezovica njeno sporočilo prejela oziroma prebrala šele po izteku roka in ga zato ne more upoštevati.

6.Ker se tožnica ni odzvala na poziv Občine Brezovica, da se udeleži podpisa pogodbe, je prvostopenjski organ odločil, da se jo črta iz seznama upravičencev in ni več upravičena do uvrstitve na prednostno listo za oddajo neprofitnega stanovanja v najem, odločbo št. 12201-27/2023-46 z dne 16. 8. 2023 pa je razveljavil.

7.Tožnica se je zoper odločitev pritožila. Menila je, da je odločitev prvostopenjskega organa najmanj preuranjena, saj nikoli ni izjavila, da pogodbe ne bo podpisala. Napačno je interpretiral njeno prošnjo za predložitev najemne pogodbe in iz napačne interpretacije izpeljal posledico, ki je zanjo neugodna. Ni zaprosila za predložitev pogodbe zato, da bi jo podpisala zunaj prostorov občine, pač pa izključno iz razloga, da bi se seznanila z njeno vsebino .

8.Kot primerno stanovanje ji je bilo ponujeno mansardno dvosobno stanovanje v izmeri 57,50 m2, ki pa ni ustrezno. Po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj svetla višina stanovanjskih prostorov ne izpolnjuje predpisane minimalne višine. Stanovanje ni ustrezno tudi glede na to, da se je prijavila na razpis kot tričlanska družina. Po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj znaša površina stanovanjskega prostora le okoli 26,30 m2.

9.Župan je njeno pritožbo zavrnil. Ugotovil je, da prvostopenjski organ v postopku ni naredil nobenih napak in je njegova odločitev, da se pritožnico črta s seznama upravičencev in razveljavi prvotno odločbo o dodelitvi stanovanja, pravilna. Kot izhaja iz povzetega dejanskega stanja, je bila tožnica pravilno pozvana k podpisu pogodbe, ki pa se ga ni udeležila. Župan je sledil zapisu prvostopenjskega organa, da sporočila tožnice, s katerim je zahtevala, da se ji pogodba pošlje v podpis, ni prejel pravočasno. Ocenil je, da je tožnica imela dovolj časa, da dogovori drug termin podpisa pogodbe, zlasti pa je imela dovolj časa, da se s pogodbo seznani. S prvostopenjskim organom je komunicirala po elektronski pošti in bi lahko pravočasno zaprosila za posredovanje pogodbe v pregled, hkrati tudi ni predložila zdravniškega potrdila o bolniškem staležu za izostanek od podpisa pogodbe, o čemer je prvostopni organ obvestila že 27. 10. 2023. Od tega dne do 6. 11. 2023 je imela več kot dovolj časa, da poskrbi za pregled pogodbe, če je bilo to zanjo ključnega pomena. Prav tako, da glede na to, da je bila k podpisu pogodbe že pozvana in svoje bolniške odsotnosti od prvega poziva k podpisu ni opravičila, sama poskrbi za podpis pogodbe, ne da bi jo moral prvostopni organ 6. 11. 2023 ponovno pozivati.

10.Glede Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj je pojasnil, da se tožnica sklicuje na napačno pravno podlago. Ta pravilnik se nanaša izključno na graditev novih stavb in ne na rekonstrukcijo obstoječih. V danem primeru ne gre za novogradnjo.

11.Zavrnil je tudi navedbe tožnice, da stanovanje ni ustrezno glede na površino za tričlansko družino. Skladno z osmim odstavkom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj za najem za površino stanovanja šteje ogrevana površina posameznega dela stavbe. Ogrevana površina je zaprta in ogrevana neto tlorisna površina posameznega dela stavbe, določena v skladu s standardom SIST ISO 9836, razen neogrevanih kleti, garaž, balkonov, lož in teras. Upoštevaje citirano določilo navedenega pravilnika ogrevana površina stanovanja znaša 60,2 m2. Ogrevano površino oz. neto tlorisno površino stanovanja je izmeril pooblaščeni geodet A. A., št. elaborata 218-2023(DBV-2023-34).

Tožba

12.Tožnica zoper izpodbijani odločbo vlaga tožbo.

13.Navaja, da so argumenti župana v drugostopenjski odločbi o sklicevanju tožnice na Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj kot napačno pravno podlago, zgrešeni. Pravilnik nikjer ne določa, da se uporablja izključno pri projektiranju in izdaji gradbenih dovoljenj za graditev novih stanovanjskih objektov, kot zmotno navaja župan. Nasprotno. V drugem odstavku 12. člena je izrecno navedeno: "Pri rekonstrukcijah stanovanjskih stavb se svetla višina prostorov namenjenih bivanju, spanju ter pripravljanju in uživanju hrane, če je manjša od 2,50 m, ne sme dodatno zmanjšati." Citirana določba tako napotuje na uporabo in določa veljavnost Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj tudi v primeru rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih stavb.

14.V konkretnem primeru je bilo predmetno mansardno stanovanje zgrajeno ob rekonstrukciji eno-stanovanjske družinske hiše v večstanovanjsko stavbo. Ne da bi se tožnica spuščala v ugotavljanje, ali je za predmetno rekonstrukcijo bilo treba pridobiti in tudi bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje ter posledično uporabno dovoljenje, vztraja pri trditvi, da je bilo pri rekonstrukciji treba upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Predvsem njegove določbe o najmanjši svetli višini stanovanjskih prostorov, kot izhaja iz tretjega odstavka 12. člena. Jasno je, da stropa v stanovanju ni bilo mogoče postavljati višje, treba pa je upoštevati izpolnjevanje minimalnega dela tlorisne površine vsakega prostora v stanovanju in glede na izpolnjevanje te zahteve ugotoviti dejansko uporabno površino stanovanja.

15.Trditev župana, da je stanovanje po velikosti ustrezno, saj se skladno z osmim odstavkom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem za površino stanovanja šteje ogrevana površina posameznega dela stavbe drži, vendar le za primere stanovanj z ravnimi stropi. V skladu s tem pravilnikom je po 14. členu 3-članska družina upravičena do stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine v izmeri 45 m2 do 55 m2, pri čemer je navedeno, da se za površino stanovanja upošteva neto tlorisna površina posameznega dela stavbe določena v skladu s standardom SIST ISO 9836. Standardi SIST ISO 9836 pa ne določajo, kako se upoštevajo oz. kako se izračuna ogrevana površina v mansardi.

16.Glede na normativno praznino se je v praksi uveljavila povezava s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, ki v 12. členu določa: Svetla višina stanovanjskih prostorov mora biti najmanj 2,50 m (v konkretnem primeru glede na rekonstrukcijo obstoječega, starega objekta 2,08 m). Določilo o najmanjši svetli višini stanovanjskih prostorov mora biti izpolnjeno najmanj na dveh tretjinah tlorisne površine vsakega prostora v stanovanju, v stanovanjskih prostorih s poševnimi stropi pa na 2/3 tiste tlorisne površine, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m, pri čemer je Geodetska uprava RS v svojih navodilih za izračun popisa nepremičnin določila višino 1,60 m za mejo upoštevanja uporabne površine.

17.Tožnica dalje navaja, da je toženka med postopkom kršila določbo 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da mora upravni organ v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločbo. Odločitev toženke, da se tožnico zato, ker se ni odzvala na poziv Občine Brezovica, da se udeleži podpisa pogodbe, črta s seznama upravičencev in zato ni več upravičena do uvrstitve na prednostno listo za oddajo neprofitnega stanovanja v najem, je bila najmanj preuranjena.

18.Tožnica ni zaprosila za predložitev pogodbe zato, da bi jo podpisala zunaj prostorov Občine, pač pa izključno iz razloga, da bi se seznanila z vsebino pogodbe in se o eventualnih nejasnostih posvetovala s pravnim strokovnjakom. Ker je sama na tem področju laik, je to dopustno in razumno, saj je podpis najemne pogodbe za nedoločen čas odločitev, ki terja skrbno presojo. Ne gre za nerazumno željo oz. prošnjo, ki ji toženka ne bi mogla slediti oz. ji ustreči.

19.Tožnica si je ponujeno stanovanje 25. 9. 2023 ogledala in ugotovila, da ni ustrezno. O svojih ugotovitvah je z dopisom z dne 18. 10. 2023 seznanila toženko, ki pa je pripombe zavrnila kot neutemeljene in nerazumne. Tožnica nato pojasni, da ji je bilo ponujeno mansardno stanovanje z naklonom stropa od 60 cm višine zunanje stene posameznega prostora, v katerem svetla višina stanovanja ne presega 2,08 m. Poleg tega, da je svetla višina stanovanja prenizka in je v celoti višina 2,08 m zagotovljena le v kopalnici in na hodniku. Četudi upošteva kot sprejemljivo prenizko svetlo višino stanovanjskih prostorov, stanovanje ni primerno (niti po tretjem odstavku 12. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj), saj (1) v mali sobi ni ravnega stropa, okna so vgrajena v frčado - višina nad 1,80 m, ki jo zagotavlja frčada, ne "pokrije" dveh tretjin tlorisne površine sobe, (2) v kuhinji je kolikor toliko zadovoljiva svetla višina zagotovljena na 6 m2, kar predstavlja le 28 % površine, kar ni niti ena tretjina, (3) v sobi je kolikor toliko zadovoljiva svetla višina zagotovljena tudi na le 6 m2, kar predstavlja le 28 % površine, kar tudi ni niti ena tretjina, kar pomeni, da s citiranim pravilnikom predpisana minimalna svetla višina stanovanjskih prostorov v stanovanju ni izpolnjena. Tako stanovanje ne bi moglo pridobiti uporabnega dovoljenja, obstoječa maksimalna svetla višina stanovanjskih prostorov v višini 2,08 m pa je zagotovljena zgolj pri eni tretjini stanovanjskih prostorov in še to le v kopalnici in hodniku.

20.Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo prvostopnemu organu. Ta naj tožnico vpiše na 1. mesto prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj do zagotovitve primernega stanovanja oz. naj sodišče odredi ponovni vpis tožnice na 1. mesto prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj, saj ponujeno stanovanje ni primerno stanovanje za tožnico in njeno družino. Toženka naj ji povrne tudi stroške sodnega postopka.

Odgovor na tožbo in vloge strank

21.Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na izpodbijano odločbo in v celoti ponovi ter vztraja pri razlogih, ki so navedeni v drugostopenjski odločbi in jih je sodišče povzelo že zgoraj. Izrecno izpostavi, da se Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj nanaša izključno na graditev novih stavb in ne na rekonstrukcijo obstoječih. Celotna ogrevalna površina znaša po ugotovitvah geodeta 60,2 m2. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Dokazni postopek

Sodišče je

v dokaznem postopku pogledalo in prebralo upravni spis, ki se nanaša na zadevo, v sodnem spisu pa listinske priloge A 1 do A 4, ki jih je predložil tožnik. Toženko je pozvalo, da glede na navedbe v drugostopenjski odločbi predloži tudi elaborat št. 218-2023(DBV-2023-34), ki naj bi izkazoval ogrevano površino oz. neto tlorisno površino stanovanja (drugi odstavek 20. člena Zakon o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1¹). Toženka je sodišču predložila elaborat št. 218-2023(DBV-2023-34) izdelovalca B., d. o. o. Pojasnila je, da je meritve opravil pooblaščeni geodet A.A., ki je bil zaposlen v družbi A., d. o. o. Sodišče je elaborat vročilo v vednost tožnici.

Zavrnilo je dokazni predlog za zaslišanje tožnice in za postavitev izvedenca gradbene stroke. Kot bo obrazložilo, je bilo treba tožbi ugoditi že zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pa tudi zaradi kršitev določb postopka.

Odločitev sodišča

Tožba je utemeljena.

Tožnica je torej v upravnem postopku zatrjevala in v tožbi vztraja, da velikost (površina) stanovanja, ki je bilo predmet javnega razpisa, ni ustrezno za tri člansko družino. Gre za mansardno stanovanje, v katerem je svetla višina stanovanja prenizka glede na Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb. Stanovanje je dejansko tudi manjše površine, kot izhaja iz razpisa oz. bi se pri izračunu ogrevane površine posameznega dela stavbe, poleg standarda SIST ISO 9836, moral upoštevati tudi Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je stališče tožnice glede tega, da je treba tudi za rekonstrukcijo stanovanja uporabiti Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb, pravilno. Navedeni pravilnik namreč v drugem odstavku 1. člena določa, da je graditev po tem pravilniku graditev objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Krovni zakon za graditev objektov je Gradbeni zakon (v nadaljevanju GZ-1), ki velja od leta 2022. Kot izhaja iz zgoraj navedenega elaborata B., d. o. o., je bilo stanovanje, ki je predmet javnega razpisa, rekonstruirano v letu 2023, torej zanj velja GZ-1. Ta v 5. točki prvega odstavka 3. člena (ki nosi naslov "pomen izrazov") določa, da je gradnja izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.

Tako ne more biti dvoma, da se navedeni pravilnik uporablja tudi za rekonstrukcije. Presoja drugostopenjskega organa, ki je menil, da navedeni pravilnik v danem primeru ne pride v poštev, je zato napačna. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča pa drugostopenjski organ ni ugotavljal dejstev glede svetle višine stanovanjskih prostorov mansardnega stanovanja oz. izpolnjevanja predpisane minimalne višine stanovanjskih prostorov. Dejansko stanje je s tem ostalo nepopolno ugotovljeno.

Tožnica izrecno tudi ugovarja, da ogrevana neto površina spornega stanovanja ni pravilno izračunana. Toženka se glede tega sklicuje na elaborat št. 218-2023(DBV-2023-34). Sodišče ugotavlja, da je navedeni elaborat po vsebini certifikat geodetskega načrta, katerega namen je geodetski načrt stanja dela zemljišča, parcele 2320 v k. o. C. za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Elaborat se nanaša izključno na citirano zemljišče in v ničemer na stavbo, ki stoji na njem. Sodišče je glede na navedeno toženo stranko na naroku izrecno pozvalo, naj pojasni, kako naj bi bila iz tega elaborata razvidna ogrevana neto tlorisna površina spornega stanovanja (v skladu s standardom SIST ISO 9836). Tožena stranka je pojasnila, da drugega elaborata nima. Sodišče izpodbijane odločbe v tem delu tako ne more preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (4. točka prvega odstavka 64. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 64. člen ZUS-1) ter kršitve pravil postopka (3. točka prvega odstavka 64. člen ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Ker je sodišče sklep odpravilo že zaradi navedenih kršitev, se do ostalih navedb strank ni opredeljevalo. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede materialnega prava ter na stališča glede vodenja postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Sodišče opozarja še, da se tožnica tako glede višine stanovanja kot ogrevane površine utemeljeno sklicuje, da je ti okoliščini treba upoštevati ob specifiki, da gre za mansardno stanovanje.

Sodišče v zadevi ni odločilo meritorno, kot tudi smiselno predlaga tožnica. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, zlasti še, če (1) bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo in (2) izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek. Noben od naštetih pogojev ni izpolnjen. Za odločitev v sporu polne jurisdikcije tako ni podlage.

Stroški

31.Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

32.V zadevi je bila opravljena glavna obravnava, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, zato se ji priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 84,70 EUR, kar skupaj znaša 469,70 EUR.

33.Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah ZST-1).

-------------------------------

1Po navedeni določbi sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi.