Jedro

Če drugačna (posebna) ureditev upravnega postopka na posameznem upravnem področju izvršljivost upravnega akta veže na njegovo pravnomočnost, pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani, ker nastanek škodljivih posledic, ki se preprečujejo z začasno odredbo, preprečuje že specialna procesna ureditev. V obravnavanem primeru gre prav za tak položaj, saj je v splošnem aktu tožene stranke kot nosilke javnih pooblastil na podlagi zakonskega pooblastila določeno, da se odvetnika na podlagi odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov izbriše potem, ko odločba postane pravnomočna.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga tožbo zaradi odprave odločbe Odvetniške zbornice Slovenije št. 872/2016 z dne 4. 5. 2016 o izbrisu tožnika iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena istega zakona.

2. Z naknadno vlogo predlaga, da sodišče po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe, saj tožniku nastaja in mu bo tudi v bodoče nastajala nepopravljiva škoda, to je izguba delovnega mesta in pridobivanja vsakega dohodka.

3. Tožena stranka v odgovoru izdaji začasne odredbe nasprotuje, saj se skladno z 59. d členom njenega Statuta na podlagi odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov izbris izvede, ko odločba postane pravnomočna. Če je tožba v upravnem sporu vložena pravočasno, postane odločba pravnomočna, ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je tožba zavrnjena (225. člen ZUP). Ker se izbris izvede šele na podlagi pravnomočne odločbe, tožniku tudi ne nastaja nikakršna nepopravljiva škoda. Tožnik je namreč še vedno vpisan v imenik odvetnikov in bo ostal vpisan vse do pravnomočne odločitve sodišča o zadevi.

4. Sodišče je o zahtevi odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz naslednjih razlogov:

5. Ob upoštevanju določb ZUP in ZUS-1 tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Zato zakon ureja pogoje za izdajo začasne odredbe, katere prvenstveni namen je preprečitev škode, ki bi bila, ob morebitnem uspehu s tožbo, težko popravljiva in s tem zagotovitev učinkovitega sodnega varstva. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda.

6. Če drugačna (posebna) ureditev upravnega postopka na posameznem upravnem področju izvršljivost upravnega akta veže na njegovo pravnomočnost, pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani, ker nastanek škodljivih posledic, ki se preprečujejo z začasno odredbo, preprečuje že specialna procesna ureditev. V obravnavanem primeru gre prav za tak položaj, saj je v splošnem aktu tožene stranke kot nosilke javnih pooblastil na podlagi zakonskega pooblastila določeno, da se odvetnika na podlagi odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov izbriše potem, ko odločba postane pravnomočna (59.d člen Statuta).

7. To pa pomeni, da izdaja začasne odredbe očitno ne bi privedla k spremembi pravnega položaja tožnika, da pravni interes za izdajo začasne odredbe ni izkazan in da je zato treba ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči.