Jedro

Prvi odstavek 114. člena ZDR-1 res določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pritožba tudi pravilno navaja, da je delodajalec dolžan pred podajo odpovedi preveriti, ali gre za varovano kategorijo delavca.

Izrek

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženke tožnici z dne 8. 8. 2023 ter za ugotovitev, da delovno razmerje med pravdnima strankama še vedno traja. Zavrnilo je tudi zahtevka za reintegracijo in reparacijo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Uveljavlja pritožbene razloge nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, ali pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je delo pri toženki opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto operater, pri čemer pa to delovno mesto ni bilo vezano na opravljanje dela zgolj na strojih, ki so bili odstranjeni iz delovnega procesa. Meni, da bi delo lahko opravljala tudi na strojih, ki so v času odpovedi bili v uporabi, ali pa na drugem delovišču, na katerem so delo opravljali agencijski delavci. Ugotovitev, da toženka od avgusta pa do konca leta 2023 dalje ne zaposluje agencijskih delavcev, ni pravilna in je v nasprotju z izpovedbama prič. Izpostavlja, da je v spis vložila oglas za delo pri toženki iz meseca aprila 2024, iz katerega izhaja, da je toženka iskala nove delavce za delovno mesto, na katerem je tožnica opravljala delo. Zato meni, da odpovedni razlog ni utemeljen. Nadalje navaja, da je delodajalec skladno s 114. členom ZDR-1 pred podajo odpovedi dolžan preveriti, ali gre za varovano kategorijo delavcev, in posledično pridobiti soglasje k odpovedi, česar pa toženka ni storila. Toženka v zvezi s tem s tožnico sploh ni opravila razgovora. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) je dne 4. 1. 2024 izdal odločbo, s katero je tožnici zavrnil pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ker je prejel podatek, da bo tožnica 26. 3. 2027 izpolnila pogoje za priznanje starostne pokojnine in da ji tako manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino; s tem pa je tožnica varovana kategorija po 114. členu ZDR-1. Da ji manjka do pet let pokojninske dobe, je izvedela šele na podlagi omenjene odločbe ZRSZ. Dejstvo, da izpolnjuje pogoje varovane kategorije delavca iz 114. člena ZDR-1, je pred sodiščem prve stopnje uveljavljala s tem, ko je v spis vložila odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ) z dne 4. 1. 2024. Vložitev te odločbe v spis in njene navedbe s tem v zvezi niso po nepotrebnem zavlekle postopka. Zato so razlogi sodišča prve stopnje glede prekluzije nepravilni.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 27, 28

5.Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožnici dne 8. 8. 2023. Po prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega - tehnološkega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice na delovnem mestu operater, na katerem je bila zaposlena.

6.Pritožba sicer pravilno navaja, da delovno mesto operater ni bilo vezano zgolj na linijo s krožno žago, ki se je avtomatizirala s pomočjo novih tehnološko naprednih strojev (kar je imelo za posledico manjšo potrebo po delu delavcev) in na kateri je pretežno delala tožnica. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da je toženka, zaradi opisane avtomatizacije delovnega procesa, pogodbe o zaposlitvi odpovedala osmim delavkam, zaposlenim na delovnem mestu operater, ki so delo pretežno opravljale na liniji krožne žage; ter da so na delovnem mestu operater ostale zaposlene le še delavke, ki jih zakonodaja ščiti pred odpovedjo (invalidke, delavke na porodniškem dopustu in starejše delavke), in pa tri delavke, ki delo že dolgo, učinkovito, brezhibno in v skladu s pričakovanji opravljajo na liniji stiskalnice (katere avtomatizacija je še v teku). S tem je toženka razumljivo in objektivno utemeljila izbiro delavk, zaposlenih na tem delovnem mestu, ki jih je obdržala v delovnem razmerju. Tožnica ne izpodbija ugotovitve, da je večino časa delala na liniji krožne žage (na kateri ni več potrebe po operaterjih) in manj časa na liniji stiskalnice ter da tri delavke, ki jih je toženka (kljub temu, da niso bile varovane delavke) obdržala v delovnem razmerju, delo na liniji stiskalnice opravljajo že dolgo, učinkovito, brezhibno in v skladu s pričakovanji; tožnica ne navaja, da je sama na liniji stiskalnice delo operaterja opravljala bolje od teh treh delavk. Morebitnih drugih linij oziroma delovišč, na katerih bi tožnica še lahko opravljala delo na delovnem mestu operater, pa pritožba ne konkretizira.

7.Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka od avgusta 2023 (torej od podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici) pa do konca leta 2023 na delovnem mestu operater ni na novo zaposlovala oziroma najemala agencijskih delavcev. Pritožba se v zvezi s tem zaključkom sodišča prve stopnje neutemeljeno sklicuje na izpovedbi prič A. A. in B. B., saj slednja nista izpovedala drugače, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Res sta izpovedala, da agencijski delavci sicer še opravljajo delo pri toženki (pri čemer se potreba po njihovem delu manjša), a na drugih delih (za katera tožnica ni bila usposobljena). Iz njunih izpovedb (kot tudi iz preostalih izvedenih dokazov) pa ne izhaja, da bi agencijski delavci od podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici dalje opravljali dela delovnega mesta operater.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 286, 337, 337/1, 350, 350/2, 353

8.Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na toženkin oglas za delo iz meseca aprila 2024, s katerim je iskala nove delavce (tudi) na delovnem mestu operater. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da ta oglas, ki je bil objavljen kar osem mesecev po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odpovedi. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (le) okoliščine, ki so obstajale v obdobju podaje odpovedi. Kot rečeno, je toženka dokazala, da je v času podaje odpovedi prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

9.Prvi odstavek 114. člena ZDR-1 res določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pritožba tudi pravilno navaja, da je delodajalec dolžan pred podajo odpovedi preveriti, ali gre za varovano kategorijo delavca.

10.Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da tožnica tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala njenih trditev, da je bila v času odpovedi varovana - starejša delavka. Drži, da je v zvezi s tem v spis vložila odločbo ZRSZ (in ne ZPIZ, kot zmotno navaja v pritožbi) z dne 4. 1. 2024, vendar pa ta ne more nadomestiti manjkajočih tožničinih trditev (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Pritožbene navedbe, da bo tožnica 26. 3. 2027, ko bo dopolnila 57 let starosti in dobrih 41 let pokojninske dobe, izpolnila pogoje za priznanje starostne pokojnine, in da ji je zato ob odpovedi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo do pet let pokojninske dobe, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11.Tožnica tega tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni navajala, čeprav bi to, glede na razpolaganje z omenjeno odločbo ZRSZ, lahko storila. Tožnica tako pred sodiščem prve stopnje ni podala trditev o njeni starosti in pokojninski dobi, kot tudi ne o nameri uveljavljanja znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (slednjega ne zatrjuje niti v pritožbi), da bi sodišče lahko preizkusilo, ali sploh sodi v kategorijo varovanih delavcev - delavcev pred upokojitvijo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 v zvezi z določili 27. in 28. člena ZPIZ-2.

Pridruženi dokumenti:*

12.Ker torej tožnica tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala trditev, da sodi oziroma zakaj sodi v kategorijo delavcev, ki jim zakon nudi posebno varstvo pred odpovedjo, v pritožbi toženki neutemeljeno očita, da ni dokazala, da bi ravnala skladno s prvim odstavkom 114. člena ZDR-1 in tako od tožnice pridobila soglasje k odpovedi. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odpoved iz tega razloga ni nezakonita.

13.Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev pravil o prekluziji v zvezi z navedbo, da je tožnica starejša delavka (ki jo je tožnica podala že po končanem prvem naroku za glavno obravnavo - 286. člen ZPP). Kljub ugotovitvi v izpodbijani sodbi, da bi se tožnica o tem, kdaj bo izpolnjevala pogoje za upokojitev (kar naj bi tožnica izvedela šele iz odločbe ZRSZ z dne 4. 1. 2024), lahko pravočasno pozanimala tudi sama, je sodišče prve stopnje te tožničine trditve obravnavalo in se do njih v sodbi jasno opredelilo.

14.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

15.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Dopis ZPIZ z dne 10. 7. 2023 je v spis vložila toženka. Iz tega dopisa izhaja, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 v roku 5 let, ki je določen v prvem odstavku 114. člena ZDR-1.