Jedro

Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367b člena ZUS-1. Predmet revizijske presoje in s tem tudi predmet predloga za dopustitev revizije je sodba Upravnega sodišča ter argumenti in pravna stališča, ki jih v sodbi navede Upravno sodišče. Navedbe v predlogu za dopustitev revizije in z njimi povezana vprašanja, s katerimi predlagatelji de facto grajajo le upravni postopek in razloge upravnih aktov, ki se ne nanašajo na pravna stališča Upravnega sodišča (vprašanji št. 1 in 6), zato ne ustrezajo kriterijem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

Predlagatelji pri večini vprašanj ne navajajo nobenih okoliščin, ki bi kazale na širši pomen postavljenih vprašanj za pravni red kot celoto, temveč se tako vprašanja kot njihova obrazložitev pretežno nanašajo zgolj na konkretno zadevo in nezadovoljstvo predlagateljev z odločitvijo v tej zadevi.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica št. 352-2/2017-64 z dne 15. 7. 2019, s katero je navedeni organ (med drugim) odločil, da se v korist razlastitvene upravičenke Občine Bled razlasti parcela 10 k. o. ... v lasti tožnikov.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo so tožniki (v nadaljevanju predlagatelji) vložili predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. V obravnavanem predlogu za dopustitev revizije predlagatelji svoje očitke usmerjajo predvsem na postopek pred prvostopenjskim in drugostopenjskim upravnim organom. Predmet revizijske presoje in s tem tudi predmet predloga za dopustitev revizije pa je sodba Upravnega sodišča ter argumenti in pravna stališča, ki jih v sodbi navede Upravno sodišče.1 Navedbe in z njimi povezana vprašanja, s katerimi predlagatelji de facto grajajo le upravni postopek in razloge upravnih aktov, ki se ne nanašajo na pravna stališča Upravnega sodišča (vprašanji št. 1 in 6), zato ne ustrezajo prej navedenim kriterijem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, hkrati pa se mora obrazložitev vprašanja nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.2

7. Tudi teh zahtev predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje. Tako predlagatelji pri večini vprašanj ne navajajo nobenih okoliščin, ki bi kazale na širši pomen postavljenih vprašanj za pravni red kot celoto (posebej tipični sta npr. vprašanji št. 3 in 4), temveč se tako vprašanja kot njihova obrazložitev pretežno nanašajo zgolj na konkretno zadevo in nezadovoljstvo predlagateljev z odločitvijo v tej zadevi. Prej navedenim kriterijem ne zadosti niti golo naštevanje opravilnih številk sodnih odločb pri vprašanjih št. 2, 5, 8 in 10.3 Z vprašanjem št. 2 predlagatelji tudi napadajo dokazno oceno Upravnega sodišča, česar v revizijskem postopku zaradi prepovedi izpodbijanja dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo Upravno sodišče, v nobenem primeru ni mogoče upoštevati (drugi odstavek 370. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).4 Poleg tega Vrhovno sodišče ugotavlja še, da se obrazložitev vprašanj št. 5 do 8 sploh ne nanaša na ta vprašanja (in obratno), v zvezi z vprašanjem št. 9 pa je predlog celo povsem neobrazložen.

8. Iz vseh teh razlogov predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo.

1 Prim. VSRS Sklep X DoR 171/2019-3 z dne 4. 3. 2020. 2 Prim. VSRS Sklep II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020. 3 Prim. VSRS Sklep X DoR 217/2022 z dne 13. 7. 2022. 4 Prim. VSRS Sklep X DoR 206/2019-3 z dne 27. 5. 2020.