Jedro

Tožnik je upravičen do popolne taksne oprostitve, saj njegov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila, ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 538,40 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre) mesečno na osebo, pri čemer gre za dohodek, do katerega bo upravičen le določen čas.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka) in tožečo stranko delno oprostilo plačila sodne takse tako, da je dolžna plačati le sodno takso v znesku 65,00 EUR (II. točka izreka), ter ji dovolilo obročno plačilo odmerjene sodne takse v dveh zaporednih mesečnih obrokih (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče pri odločanju v zadevi izhajalo iz predpostavke 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.), da lahko sodišče stranko v celoti oprosti plačila sodnih taks le v primeru, če je stranka prejemnik denarne socialne pomoči. Ker tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje menilo, da ga je mogoče zgolj delno oprostiti plačila sodnih taks. Takšna odločitev pa je materialnopravna zmotna. Dosedanjo ureditev iz 11. člena ZST-1 je Ustavno sodišče RS, v zadevi opr. št. U-I-191/14-16 obravnavalo in odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS, v III. točki izreka pa odločilo, da do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejeme denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Glede na to, da tožnik s starševskim nadomestilom v znesku 466,29 EUR neto mesečno mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in mladoletnega otroka, je jasno, da je upravičen do popolne takse oprostitve, saj je celo njegov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v I. točki spremeni tako, da se predlogu tožnika za taksno oprostitev ugodi ter se ga v celoti oprosti plačila sodnih taks, v postopku pred sodiščem prve stopnje v predmetni zadevi ter v točki II in III izreka izpodbijanega sklepa glede na takšno odločitev kot nepotrebni odpadeta.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavkom 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da niso podane bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je pri odločanju izhajalo iz predpostavke (11. člen ZST-1), da lahko stranko v celoti oprosti plačila sodne takse le, če je prejemnik denarne socialne pomoči in pri tem ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 (Ur. l. RS, št. 19/2015), ki velja od 21. 3. 2015. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z Ustavo RS in da mora Državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu RS. Odločilo je, da do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejme denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče RS, kot začasno ureditev pogoja za popolno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka.

6. Osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami) znaša 269,20 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka pa v višini 538,40 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikovi prejemki od 1. 1. 2015 obsegajo zgolj starševsko nadomestilo v neto znesku 466,29 EUR mesečno, njegova žena je brez zaposlitve, drugega premoženja pa nimajo. Tožnikovi prejemki tako ne dosegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 538,40 EUR, zato bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik in njegova družina preživlja, kar utemeljeno uveljavlja pritožba. Tožnik je tako upravičen do popolne taksne oprostitve, saj njegov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (v višini 538,40 EUR) mesečno na osebo, pri čemer gre za dohodek, do katerega bo upravičen le določen čas.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je plačilo sodne takse za tožbo procesna predpostavka za izvedbo postopka in da je tožnikov edini mesečni dohodek iz naslova starševskega nadomestila, preživljati pa mora otroka in ženo, drugih dohodkov in tudi drugega premoženja pa nima. Zato je izpolnjen pogoj za popolno oprostitev plačila sodne takse, saj bi bila s plačilom odmerjene sodne takse v znesku 65,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegova družina, za katero je dolžan skrbeti.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka.