Jedro

V kolikor pritožnik zatrjuje, da je bil pri podaji dedne izjave v zmoti, mora zahtevati razveljavitev dedne izjave oziroma izjave o odstopu dednega deleža s tožbo v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo obstoj dodatne zapuščine v obliki odškodnine v obveznicah Republike Slovenije za zaplenjene nepremičnine vpisane v k.o. K, podrobneje navedene v izreku sklepa. Prvo sodišče je še ugotovilo, da so v izreku sklepa podrobneje navedeni zakoniti dediči podali dedno izjavo, na podlagi katere so svoj dedni delež, ki se nanaša na nepremičnine, ki so bile zapustnici zaplenjene v Z, k.o. K, v celoti odstopili v korist sodedinje MK. Enako prvo sodišče ugotavlja tudi za pritožnika, ki je podal dve dedni izjavi, s katerima odstopa sodedinji MK svoj dedni delež. Ker je MK umrla, je prvo sodišče na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju dodelilo dodatno zapuščino njenim dedičem, in sicer AŠ do 1/8, AK do 21/32 in TF do 7/32 dodatne zapuščine.

Proti sklepu se pritožuje SK kot zakoniti dedič, uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da si prvo sodišče napačno razlaga njegovo dedno izjavo z dne 23.11.2000. Njegova dedna izjava, s katero je odstopil dedni delež v korist sodedinje MK, se namreč nanaša le na do tedaj najdeno premoženje, ne pa tudi na premoženje, ki je predmet izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju. Dedna izjava z dne 23.11.2000, torej ne učinkuje v predmetnem postopku.

Odgovor na pritožbo so podali zakoniti dediči dr. BK, ki se strinja z vsebino pritožbe ter dediči TF, AK in AŠ, ki predlagajo zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V spisu (na list. št. 7 in 8) sta dve dedni izjavi pritožnika. V notarsko overjeni dedni izjavi z dne 23.11.2000 je navedeno, da je pritožnik že leta 1994 podal dedno izjavo, s katero odstopa svoj dedni delež denacionaliziranega premoženja pokojne JK v celoti v korist MK. Ker dopušča možnost, da se je ta dedna izjava izgubila v dedni izjavi z dne 23.11.2000 ponovno izjavlja, da odstopa svoj dedni delež iz zapuščine pokojne JK po očetu pokojnem ZK v celoti v korist MK. Na list. št. 8 spisa pa je njegova dedna izjava brez datuma, v kateri je navedeno, da svoj dedni delež v celoti odstopa v korist MK, pri čemer je še navedeno, da njegov dedni delež izhaja iz zapuščine pokojne KJ in sicer od nepremičnin,ki so bile zaplenjene v Z pri Ljubljani po vojni leta 1945. Iz vsebine obeh izjav nedvomno izhaja, da je pritožnik odstopil svoj dedni delež v korist MK iz denacionaliziranega premoženja pokojne JK v celoti in ne le del tega premoženja, ki je bilo do podaje dedne izjave najdeno. Prvostopno sodišče torej njegovih dednih izjav ni napačno razlagalo. Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je bilo torej odločeno v skladu z vsebino po pritožniku podanih dednih izjav. V kolikor pa pritožnik zatrjuje, da je bil pri podaji dedne izjave v zmoti, mora zahtevati razveljavitev dedne izjave oziroma izjave o odstopu dednega deleža s tožbo v pravdnem postopku, kot mu je bilo to pojasnjeno že v sklepu pritožbenega sodišča z dne 23.1.2002 pod opr. št. I Cp 1449/2001. V pritožbi uveljavljana pritožbena razloga torej nista podana, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.