7. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 18. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1009/2000 z dne 25. 1. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 64/95 z dne 2. 9. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek proti Republiki Sloveniji za sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje na V. 8 v U. oziroma temu enakovredno stanovanje, ker je ugotovilo, da pritožnik na stanovanju ni pridobil stanovanjske pravice. Zoper tako sodbo se je pritožnik pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo.

2.Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija navedeni sodbi Okrajnega in Višjega sodišča. Meni, da sta sodišči napačno uporabili materialno pravo, saj v njegovem primeru ne bi smeli uporabiti določb Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR). Sporno razmerje naj bi bilo namreč urejeno s posebnimi predpisi, ki izključujejo uporabo določb ZOR. Odločitev sodišč po mnenju pritožnika odstopa od ustaljene sodne prakse. Pritožnik zatrjuje, da so mu bili z izpodbijanima sodnima odločbama kršeni pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) ter načelo uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samo po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi njegove nepravilne uporabe obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina, ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi graja odločitvi sodišč zaradi napačne uporabe materialnega prava, zaradi česar naj bi bile kršene njegove ustavne pravice. Zgolj dejstvo, da je bilo v izpodbijanih sodnih odločbah materialno pravo uporabljeno drugače, kot bi moralo biti po mnenju pritožnika, pa še ne pomeni kršitve ustavnih pravic. Tudi sicer pritožnik ne izkaže, s čim naj bi bila kršena njegova pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in načelo uresničevanja in omejevanja pravic iz 15. člena Ustave.

5.Z vidika morebitne kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je izraz načela enakosti iz 14. člena Ustave v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi, bi bil lahko upošteven pritožnikov očitek o odstopu od sodne prakse. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je namreč lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Z vidika enakega obravnavanja pa so v tej zadevi pomembne le odločitve sodišč v primerih, ki so enaki pritožnikovemu v dejanskih in pravnih okoliščinah, bistvenih za odločitev. S pavšalnim zatrjevanjem, da sta sodišči v obravnavanem primeru odločili drugače kot sodišča sicer odločajo v primerih, ko je tožnik na prejšnjem stanovanju imel stanovanjsko pravico v Sloveniji, iz katerega pa se mora izseliti, pa pritožnik kršitve pravice iz 22. člena Ustave ni izkazal. Njegov primer se namreč v bistvenem razlikuje od primerov, na katere se sklicuje, saj je sodišče zanj ugotovilo, da na nobenem stanovanju ni pridobil statusa imetnika stanovanjske pravice. V tej, za odločitev bistveni, okoliščini se pritožnikova zadeva razlikuje tudi od zadeve, v kateri je Ustavno sodišče izdalo odločbo št. Up-334/96 z dne 15. 7. 1999 (OdlUS VIII, 286) in na katero se pritožnik v ustavni pritožbi sklicuje.

6.Ker pritožniku z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger