Jedro

V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki tiste terjatve, na katere učinkujeta začetek postopka in potrjena prisilna poravnava. To pa so tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka postopka prisilne poravnave (ne glede na to, ali so do tega dne tudi že dospele). Terjatev (katere nastanek temelji na pogodbi ali na zakonu) je pri tem obligacijska pravica zahtevati določeno (v konkretnem primeru denarno) izpolnitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tako upnikovo prijavo terjatve (pod zap. št. 55) kot tudi njeno dopolnitev. Ugotovilo je, da je bila prijava terjatve sicer vložena v zakonskem roku, da pa je sama terjatev nastala po začetku postopka prisilne poravnave. Upnik se je proti navedenemu sklepu pravočasno pritožil. Smiselno je uveljavljal pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Tako je zaključil, da ni bilo razloga za zavrženje njegove prijave in njene dopolnitve. Pri tem je priglasil pritožbene stroške. Pritožba je utemeljena. Na računu št. 548, ki je bil priložen prijavi terjatve, in na računu št. 612, ki je bil priložen njeni dopolnitvi, je sicer navedeno, da naj bi šlo za odpošiljatev blaga (na kar je sodišče prve stopnje tudi oprlo izpodbijano odločitev), vendar pa iz vsebine navedenih "računov" izhaja, da je upnik na podlagi prvega "računa" (z dne 6.4.2000) uveljavljal terjatev na plačilo pogodbene kazni, na podlagi drugega "računa" (z dne 13.4.2000) pa terjatev na povrnitev škode. Ker so torej razlogi prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu o vsebini navedenih "računov" v nasprotju s samimi "računi" (kar predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)), je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku naj sodišče v zvezi s prvim odstavkom 43. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ugotovi, ali so izpolnjene predpostavke uveljavljane pogodbene kazni in odškodnine. V postopku prisilne poravnave namreč upniki prijavijo tiste terjatve, na katere učinkujeta začetek postopka in potrjena prisilna poravnava. To pa so tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka postopka prisilne poravnave (ne glede na to, ali so do tega dne tudi že dospele), pri čemer je terjatev (ki ima lahko pravni temelj nastanka v pogodbi ali v zakonu) obligacijska pravica zahtevati določeno (v konkretnem primeru denarno) izpolnitev. V zvezi z navedenim gl. komentar dr. Nine Plavšakove k ZPPSL (Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 113, 2.). Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep, je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za novo končno odločbo.