Jedro

Spor o odškodnini zaradi nezgode pri delu, ki je posledično povzročila smrt delavca, in ki ga pričnejo delavčevi dediči, je individualni delovni spor.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožniki so v tožbi, vloženi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 26.4.2007 uveljavljali plačilo odškodnine, zaradi delovne nezgode, ki jo je kot delavec tožene stranke utrpel pokojni A. D.. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom P 1388/2007-III-9 z dne 23.7.2007 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Sklenilo je, da glede na določbe 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) ni pristojno za odločanje o sporni zadevi, ker gre za delovni spor. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kjer je zadeva vodena pod opr. št. I Pd 852/2007, pristojnosti ni sprejelo, zato je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, po določilih drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB - Uradni list RS, št. 36/2004). Štelo je, da spor spada med spore, za katere 5. člen ZDSS-1 ne predpisuje pristojnost delovnega sodišča, ampak je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ker ne gre za individualni delovni spor med delavcem in njegovim delodajalcem ampak za spor med bližnjimi sorodniki delavca zoper delodajalca.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

V obravnavani zadevi gre po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki, to je za situacijo iz točke b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Ta se razlikuje od določbe 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS – Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.), ki izključuje pristojnost delovnega sodišča v odškodninskih sporih in ki tudi ne določa pristojnosti za spor s pravnimi nasledniki delavca in delodajalca (zato drugačna odločitev v zadevi VIII R 16/2002 z dne 1.10.2002), veljal pa je do 1.1.2005. Temelj spora je vsekakor odgovornost tožene stranke za nezgodo pri delu, če pa gre za odgovornost iz delovnega razmerja lahko spor kot individualni delovni spor pričnejo tudi pravni nasledniki delavca in delodajalca. In starši, izven zakonski partner in otrok poškodovanega delavca vsekakor so pravni nasledniki umrlega delavca.

Kljub temu, da se postavlja nekaj vprašanj, ki bi odškodninsko odgovornost lahko opredelila kot spor izven odgovornosti iz delovnega razmerja, če ga ne prične delavec sam, je obrazložitev iz predloga ZDSS-1, ki je spremljala pripravljeni zakon taka, da kaže na to, da je lahko spor, ki ga pričnejo delavčevi dediči, če gre pa za odškodnino iz nezgode pri delu, katera je tudi posledično povzročila smrt delavca, opredeljen kot individualni delovni spor, za reševanje katerega je pristojno delovno sodišče. V ZDSS-1 se je namreč vrnila odškodninska odgovornost zato, ker je bil zakonodajalec mnenja, da ni stvarno utemeljenih razlogov, da bi o odškodninskih sporih iz delovnega razmerja odločala različna sodišča po različnih procesnih predpisih. Zakonodajalec je bil mnenja, da so tudi odškodninski spori sestavni del delovnega prava. In če pravni nasledniki delavca - njegovi dediči - lahko pričnejo kot individualni delovni spor spor, ki se nanaša na premoženjske pravice iz delovnega razmerja, ki jih je mogoče podedovati, lahko kot individualni delovni spor pričnejo tudi spor glede odškodninske odgovornosti, katere temelj je nezgoda pri delu.

Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s točko b. iz prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.