Jedro

ZVojI, ki je začel veljati 1.1.1996, je na novo uredil področje varstva invalidnih oseb; po 119. členu ZVojI obdrži status vojaškega invalida državljan Republike Slovenije, ki je po prejšnjih predpisih z odločbo uveljavil status in pravice vojaškega invalida, že uveljavljene pravice pa se prevedejo ob pogojih in obsegu ureditve ZVojI.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 625/96-10 z dne 21.2.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 72/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 18.3.1996. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote K. z dne 25.1.1996, s katero je bilo na podlagi 123. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, v nadaljevanju ZVojI) odločeno, da ima tožnik od 1.1.1996 dalje pravico do invalidnine v mesečnem znesku 67.598,00 SIT, ker ima priznan status vojaškega vojnega invalida II. skupine s 100 % invalidnostjo, za kar je v 20. členu ZVojI določeno, da znaša mesečni znesek invalidnine 73 % odmerne osnove (92.600,00 SIT).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka pravilno odločila. Sklicuje se na ZVojI, ki je na novo uredil področje varstva invalidnih oseb. Pravno podlago za prevedbo pravic vojaških vojnih invalidov, ki so takšen status uveljavili po prejšnjih predpisih, predstavljata 119. člen in 1. odstavek 123. člena ZVojI. Po 119. členu ZVojI obdrži status vojaškega invalida državljan Republike Slovenije, ki je po prejšnjih predpisih uveljavil status in pravice vojaškega invalida, pravice pa ob pogojih in v obsegu, predpisanim z ZvojI. Po 1. odstavku 123. člena ZVojI so bili pristojni organi dolžni opraviti prevedbo v roku 6 mesecev od uveljavitve ZVojI, ki je začel veljati 1.1.1996. Po presoji sodišča prve stopnje je organ prve stopnje odločil v skladu z navedenimi določbami ZVojI. Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo in pravilno pojasnila, da je organ prve stopnje odločal le o novi višini invalidnine glede na navedene določbe ZVojI in določbe 20. člena ZVojI. Nadalje sodišče še pojasnjuje, da je bilo s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 75/97 v nadaljevanju ZvojI-C) odpravljeno neskladje 123. člena ZVojI z ustavo, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-186/96 z dne 12.12.1996. Tožnik v pritožbi navaja, da je odmerna osnova iz 20. člena ZVojI nižja od odmerne osnove po prejšnjih predpisih. Zatrjuje, da pravica do invalidnine ne bi smela biti odvisna od trenutne zakonske ureditve.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ker tožnik v pritožbi ni navedel razlogov, iz katerih izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo v okviru razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99), ki se v skladu s 16. členom ZUS primerno uporablja za vprašanja, ki jih ZUS ne ureja.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno materialno pravo. Pravilno je stališče, da je ZVojI na novo uredil področje varstva invalidnih oseb in da so pristojni organi morali o prevedbah že uveljavljenih pravic vojaških vojnih invalidov odločiti v skladu z določbami 119. člena in 1. odstavka in 123. člena ZVojI. V obravnavani zadevi, ko gre za prevedbo že uveljavljene pravice do invalidnine tožnika kot vojaškega vojnega invalida II. skupine s 100 % invalidnostjo, sta tudi po presoji pritožbenega sodišča, organ prve stopnje in tožena stranka odločila v skladu z navedenimi določbami ZVojI. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje se je po 1. odstavku 119. člena ZVojI prevedba že uveljavljenih pravic vojaških vojnih invalidov opravila ob pogojih in v obsegu ureditve ZVojI. ZVojI je odmero invalidnine uredil v 20. členu, v katerem je določil tudi odmerno osnovo. Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da je bilo s sprejemom ZvojI-C odpravljeno neskladje 123. člena ZVojI z ustavo, ugotovljeno z navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, k čemer pritožbeno sodišče se dodaja, da je bilo s sprejemom ZVojI-C odpravljeno tudi ugotovljeno neskladje 20. člena ZVojI in določeno, da se premalo izplačani denarni prejemki po ZVojI poračunajo, obračunana razlika pa valorizira za 6 % (9. člen ZVojI-C).

Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvene kršitve določb postopka upravnega spora, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.