Jedro

Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča, s katerim je zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, saj mora o razveljavljenem delu prvostopenjsko sodišče ponovno odločati. Zato pravnomočne odločitve v takem delu ni, kaj in kakšna bo, pa je stvar prihodnosti. Revizija prve nasprotne udeleženke torej ne izpolnjuje pogoja za dovoljenost revizije iz prvega odstavka 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se denacionalizacijskima upravičenkama prizna za podržavljene nepremičnine odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju: SOD) v višini 216.432,92 EUR, prvi do 5/8, drugi pa do 3/8 navedenega zneska, v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sklepa (izrek pod točko 1). Za skrbnico za poseben primer je določilo prvo predlagateljico (izrek pod točko 2). Prvi nasprotni udeleženki je naložilo, da mora v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa skrbnici za poseben primer izročiti obveznice v določeni višini s pripadajočimi obrestmi od 1.7.1996 dalje (izrek pod točko 3). Predlog proti drugi, tretji in četrtemu nasprotnemu udeležencu je zavrnilo (izrek pod točko 4). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (izrek pod točko 5).

Pritožbi prve nasprotne udeleženke SOD je pritožbeno sodišče ugodilo in prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu, v kolikor se nanaša na pritožnico, v izrekih pod točkami 1, 3 in delno 5 razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Proti drugostopenjskemu sklepu vlaga pravočasno revizijo prva nasprotna udeleženka, ker se ne strinja s tem, da pritožbeno sodišče ni razveljavilo tudi izreka pod točko 4 prvostopenjskega sklepa. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar naj ne bi bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje glede vprašanja obstoja ovir za vračanje v naravi. Zato revidentka predlaga tako spremembo izpodbijanega sklepa, da se razveljavi tudi izrek pod točko 4 prvostopenjskega sklepa.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in udeležencem denacionalizacijskega postopka. Četrti nasprotni udeleženec v odgovoru predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni dovoljena.

Čeprav je v denacionalizacijskih zadevah, ki se pri sodišču rešujejo v nepravdnem postopku, revizija praviloma dovoljena, pa tudi za ta postopek veljajo določene omejitve, ki so pomembne za omejitve revizije v pravdnem postopku. Revizija je namreč izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le proti pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Omejitve za dovoljenost revizije proti sklepu so določene v 384. členu ZPP, ki dovoljuje revizijo le proti takemu drugostopenjskemu sklepu, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ter še v nekaterih posebnih primerih, ki za to zadevo niso pomembni.

Revidentka je v pritožbi proti drugostopenjskemu sklepu v začetku pritožbe navedla, s katerim delom prvostopenjskega sklepa se ne strinja. S tem je opredelila obseg pritožbenega izpodbijanja. V pritožbeni opredelitvi ni povzela odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi denacionalizacijske zahteve proti ostalim nasprotnim udeležencem v izreku pod točko 4. To pomeni, da je ta del prvostopenjskega sklepa postal pravnomočen s potekom pritožbenega roka. Tako je opredelitev pritožbenega izpodbijanja razumelo tudi pritožbeno sodišče. V razveljavitvenem sklepu je pritožbi ugodilo, v izpodbijanem delu, glede te nasprotne udeleženke, razveljavilo prvostopenjski sklep v izrekih pod točko 1, 3 in delno 5 ter v tem obsegu vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča, s katerim je zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, saj mora o razveljavljenem delu prvostopenjsko sodišče ponovno odločati. Zato pravnomočne odločitve v takem delu ni, kaj in kakšna bo, pa je stvar prihodnosti. Revizija prve nasprotne udeleženke torej ne izpolnjuje pogoja za dovoljenost revizije iz prvega odstavka 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Zato revizijsko sodišče le še pripominja, da bi lahko revidentka, če je sama vseeno menila, da pritožbeno sodišče ni odločilo o celotni pritožbi, v 15-dnevnem roku predlagala pritožbenemu sodišču, da izda dopolnilni sklep, česar pa ni storila. Tega sedaj ne more nadomestiti z revizijo, ki jo je vložila po izteku omenjenega roka.

Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP odločilo kot v izreku tega sklepa.