Jedro

Ne glede na to, da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase, spor ni nujno in vedno neposredna posledica stečaja oziroma v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.

Ureditev iz 6. točke 483. člena ZPP ne velja za tiste pravde, ki so ob začetku stečaja že v teku, temu pa pritrjuje tudi sodna praksa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi. V razlogih navedlo, da je tožena stranka v stečaju, obravnavani spor pa je spor povezan s stečajnim postopkom. V skladu s 6. točko prvega odstavka 483. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) veljajo v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom pravila o postopku v gospodarskih sporih. Za takšne spor pa velja pristojnost okrožnega sodišča in ne okrajnega sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).

2. Proti takšni odločitvi je prva tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da obravnavani spor ne predstavlja gospodarskega spora. Sodišče bi moralo uporabiti določbo drugega odstavka 481. člena ZPP, po kateri se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Obravnavani spor je spor o stvarni pravici na nepremičninah, saj sodišče samo v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da pritožnica zahteva ugotovitev solastninske pravice na zemljiščih, ki predstavljajo funkcionalno zemljišče D. oziroma objekt podzemnih garaž, zgrajenih za potrebe navedene stavbe. Poleg tega pa gre za pravdo, ki teče že od leta 2009, v kateri je sodišče že razsodilo(1), zato niso podani razlogi za atrakcijo pristojnosti sodišču po sedežu stečajnega dolžnika. Takšno postopanje bi namreč predstavljalo zastoj v postopku in nepotrebno dvojno delo dveh sodišč. Prav tako pa tudi gospodarski sodniki niso bolj specializirani za sojenje v sporih o lastninski pravici, ampak kvečjemu nasprotno. Postopanje sodišča bi bilo smiselno v primeru, ko bi šlo za nov postopek. Dodaja še, da sam začetek stečajnega postopka v ničemer ne spreminja narave predmetnega spora.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prva tožnica s pritožbenim sklicevanjem na določbe drugega odstavka 481. člena ZPP, ki določa, da se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti, vzpostavlja vprašanje razmerja omenjene določbe z zakonsko določbo, na katero je sodišče oprlo svojo izpodbijano odločitev in sicer z določbo iz 6. točke 683. člena ZPP, po kateri veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. O tem sta se sodna praksa pa tudi teorija že izrekli(2). Določilo 6. točke 483. člena ZPP je v primerjavi z drugim odstavkom 481. člena specialna določba, katere posledica je, da se tudi spor o stvarni pravici, do katerega pride v specialni situaciji – v zvezi s stečajnim postopkom, obravnava kot gospodarski spor.

5. Postavlja pa se vprašanje ali obravnavani spor predstavlja spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Sodišče prve stopnje je presodilo, da obstoji navedena koneksnost. Navedlo je, da v obravnavani zadevi tožnice kot etažne lastnice na račun vseh etažnih lastnikov večstanovanjske zgradbe na naslovu Dunajska 113, zahtevajo ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižena toženka in ki potrditvah tožnic predstavljajo splošne skupne dele oziroma nekatere posebne skupne dele omenjene večstanovanjske zgradbe. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da se bo v primeru, da bodo tožnice s tožbenim zahtevkom uspele, zmanjšala stečajna masa toženke za omenjene nepremičnine, kar pomeni, da gre za spor, katerega izid bo vplival na obseg stečajne mase in s tem na pravice stečajnih upnikov oziroma obveznosti tožene stranke kot stečajnega dolžnika.

6. Navedeno merilo, torej, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso, je bilo odločilno merilo v starejši sodni praksi.(3) Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom.(4) Ne glede na to, da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase, spor ni nujno in vedno neposredna posledica stečaja oziroma v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Obravnavani spor je nastal zunaj stečaja in ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.

7. V obravnavani zadevi pa tudi ni izpolnjena časovna komponenta, ki izhaja iz omenjenega določila 6. točke 483. člena ZPP. Po stališču teorije posebna ureditev iz navedenega določila ne velja za tiste pravde, ki so ob začetku stečaja že v teku, temu pa pritrjuje tudi sodna praksa.(5) V obravnavani zadevi, v kateri je prvostopenjsko sodišče že enkrat razsodilo, sodba pa je bila razveljavljena zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in z napotilom pritožbenega sodišča, da dejanska in pravna kompleksnost problema terjata aktiviranje materialnega pravdnega vodstva tudi v zvezi z oblikovanjem tožbenega zahtevka, je torej prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo zgoraj citirane določbe ZPP. Pritožba prve tožnice je tako utemeljena. Ker so tožnice enotne sospornice se učinek njene pritožbe razteza tudi na preostali dve tožnici (196. člena ZPP). V skladu s 3. točko 365. člena ZPP je bilo zato treba izpodbijani sklep razveljaviti.

Op. št. (1): Sodba sodišča prve stopnje III P 1107/2009 z dne 5. 2. 2003 je bila razveljavljena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2805/2013 z dne 23. 4. 2014. Op. št. (2): Sklep VS RS III Ips 57/2002 z dne 27. 11. 2002, dr. Vesna Rijavec, Pravna praksa, št. 21-22/2000, Sodni postopki v zvezi s stečajnim postopkom str. IV, mag. Nina Betetto, Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom,Podjetje in delo 6-7/2014, str. 1091. Op. št. (3): Nina Betetto, prav tam, str. 1089. Op. št. (4): Sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 57/2002 z dne 27. 11. 2002. Op. št. (5): Vesna Rijavec,prav tam, str. II, Nina Betetto, prav tam, str. 1090.