Jedro

Iz prikazanih kazalcev ne izhaja, da bi plačilo sodne takse predstavljalo tako hudo breme, da bi ogrozilo pritožničino poslovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila in predlagala, da se jo oprosti plačila sodne takse. Pritožnica navaja, da je podatek o bilančnem in čistem dobičku za leto 2019 zmoten, ker je čisti dobiček znašal 1.896,10 EUR, bilančni dobiček pa je znašal 36.776,17 EUR. Pritožnici tudi ni jasno, zakaj je sodišče uporabilo tako stare podatke. Realnejši podatki bi bili leto 2020, ko je bil drastičen upad prometa. Pri stanju na transakcijskih računih sodišče ni upoštevalo posojila slovenskega finančnega sklada v znesku 40.000 EUR, ki je razporejen na tri bančne račune. Tega v letu 2019 ni potrebovala, bi pa brez njega trenutno bila brez sredstev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 12.b člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah in o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pritožnica odprte tri račune, noben od njih ni blokiran, stanje na računih na dan 29. 12. 2020 (pritožničina vloga z dne 30. 12. 2020) znaša 2.254,74 EUR, 17.311,42 EUR in 3.066,94 EUR. Nadalje je sodišče prve stopnje vpogledalo v letno poročilo pritožnice za leto 2019 (zadnje dostopno letno poročilo) in ugotovilo, da iz bilance stanja izhaja, da ima kratkoročna sredstva v višini 335.585,16 EUR, ki presegajo kratkoročne obveznosti za 84.850,44 EUR. Presežek sredstev nad obveznostmi (kapital) znaša 102.155,45 EUR. V letu 2019 je pritožnica izkazovala čisti dobiček v znesku 27.777,33 EUR in bilančni dobiček v znesku 141.270,20 EUR.

6. Merila za presojo premoženjskega stanja zakon ureja v 12.b členu ZST-1. Tudi po prepričanju višjega sodišča niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Pravna oseba je lahko oproščena plačila sodne takse, če nima sredstev za plačilo le-te in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Iz pritožničine vloge izhaja, da je imela v letu 2020 na računih zadosti sredstev za poplačilo sodne takse. Tudi če bi višje sodišče upoštevalo trditve pritožnice v pritožbi glede višine čistega in bilančnega dobička, še vedno pritožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, upoštevajoč merila iz 12.b člena ZST-1. Na pritožnici je bilo trditveno in dokazno breme, da bi plačilo sodne takse v znesku 3.841,00 EUR predstavljalo tako hudo breme, da bi ogrozilo njeno poslovanje. Iz zgoraj prikazanih kazalcev to ne izhaja. Sodišče se je pri odločanju lahko oprlo na zadnje sodišču dostopne podatke (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida). Aktualnejših pritožnica v predlogu za oprostitev plačila sodnega takse ni dala.

7. Višje sodišče je odgovorilo na pravno pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere je sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pa niso podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

8. Višje sodišče pritožnico izrecno poučuje, da bo morala sodno takso, odmerjeno s plačilnim nalogom z dne 17. 9. 2020, plačati v roku 15 dni od prejema te odločbe na način, določen v plačilnem nalogu. Pritožnica je bila v plačilnem nalogu tudi poučena o posledicah izostanka plačila.